Novi mutanti

zelo proti

Somrak.

Tole nadaljevanje serije o Možeh X, ki je očitno hotelo sprožiti svojo podserijo, se začne z ognjemetom – vse leti v zrak. Z ljudmi vred. Nekaj zunajzemeljskega ali pa nadzemeljskega je napadlo ameriško staroselsko skupnost. Dani Moonstar (Blu Hunt), staroselska najstnica, se zbudi v podeželskem sanatoriju, kjer ji dr. Dr. Reyes (Alicia Braga) dahne: »Le ti si preživela strašno tragedijo.« Dani se zgrozi. Še bolj se zgrozi, ko ji doktorica pove, da je »mutantka« in da bo morala odkriti svojo »pravo naravo«, a da ni sama.

Tam so še štirje njeni vrstniki (Anya Taylor-Joy, Maisie Williams, Henry Zaga, Charlie Heaton), prav tako mutanti, socialna distanca pa ni obvezna – eni se lahko teleportirajo, drugi se gibljejo s svetlobno hitrostjo, tretji se lahko spremenijo v volkove in tako dalje. Res talentirani najstniki, pravi geniji. Kar je ironično: na kupu je toliko talentov, toliko genijev, film pa je tako klavrn, tako derivativen in tako inerten, da tri leta niso vedeli, kaj naj z njim. Ja, dosnemavali so ga, popravljali, a ko so ga pogledali, so si vsakič znova rekli: ojoj, novi Fantastični štirje! Nov Marvelov superjunaški polom! In ko je prišla pandemija, so sklenili, da ta toksični film, ki kanalizira pubertetniško tesnobo Somraka, hude sanje More v ulici brestov in dolgčas Temnega Feniksa, tiho in brez fanfar odvržejo – tudi k nam. Kot odpadek, kot slabo hrano.