Ne monopol, temveč dobro koordinirana mreža

Zaradi epidemije okužb s covid-19 so testi postali dnevna novica, ki vpliva na življenje mnogih. Zato je razumljiv tudi povečan interes javnosti za naše delo.

Naj začnem z nekaj podatki: do konca julija 2020 smo v laboratorijih Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) opravili 58.194 testov. Da lahko laboratoriji izdajo rezultat čim hitreje, teste izvajajo od tri- do več kot petkrat na dan, zato so velikosti serij zelo različne. Zaradi vedno večje potrebe smo dodatno usposobili druge zaposlene in podaljšali delovne čase, do skrajnosti obremenili zmogljivosti aparatur in povečali dobave reagentov. Klasično preiskavo lahko izvedemo v štirih do šestih urah, pri hitri molekularni preiskavi pa je rezultat za večino vzorcev znan v uri do dveh. Vzorce pri hitri preiskavi lahko obravnavamo posamično, vendar maksimalno štiri sočasno. Ker jih zaradi trenutne epidemiološke situacije na tržišču ni dovolj, njihovo uporabo omejujemo na nujne vzorce za življenjsko ogrožene bolnike. Stopnjo nujnosti ocenijo zdravniki, ki poznajo bolnikovo zdravstveno stanje in pridružene bolezni. Klasični molekularni test, ki ga izvajamo v serijah, v slovenskih laboratorijih že od začetka epidemije stane 65 evrov, hitri molekularni test pa zaradi višje cene reagenta 109,5 evra.

V Sloveniji več kot 90 odstotkov specialistov klinične mikrobiologije deluje v dveh ustanovah, NLZOH in Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Novela zakona o nalezljivih boleznih nikakor ne prinaša uničenja stroke, temveč status in vlogo medicinske mikrobiologije krepi. Z mrežo izvajalcev namreč nobeden od obstoječih mikrobioloških laboratorijev ne bo prenehal z delovanjem, temveč bodo nadaljevali z delom kot organizacijske enote bodisi Nacionalnega laboratorija bodisi kot enote Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. S tem bo dovršena reorganizacija, ki jo je država začela že leta 2013, medicinska mikrobiologija pa bo statusno izenačena z drugimi medicinskimi strokami.

Z vzpostavitvijo mreže bo mogoče rešiti tudi odprta vprašanja na področju financiranja dejavnosti; izboljšave namreč lažje obvladujejo laboratoriji z dovolj velikim obsegom dela in z dovolj velikimi ekipami. Bilo bi zelo narobe, če bi z zavajajočimi argumenti hitrosti testov v naglici epidemije okužb s covid19 razprava zašla v domnevni spopad velikih monopolistov in majhnih poštenjakov, sploh z očitki o »nepoštenih« cenah. Na NLZOH stroški materiala znašajo 58 odstotkov celotne cene v primeru posameznih vzorcev in 25 odstotkov pri zelo velikih serijah. Glede na to, da na letni ravni stroški dela v laboratorijih dosegajo 58 odstotkov vseh stroškov, je zaradi dela prek polnega delovnega časa trenutna cena testa celo podcenjena. Sosednja Hrvaška, kjer so cene dela nižje kot v Sloveniji, znižuje cene s 1506 kun (200 evrov) na ceno med 501,49 kune (66,65 evra) za določanje dveh tarč in 698,21 kune (92,80 evra) za določanje treh tarč. V Sloveniji imamo določeno enotno ceno 65 EUR ne glede na to, ali v testu določamo dve ali tri tarče. V nekaterih državah ali območjih je cena testa za naročnika lahko tudi nižja, vendar tam država zagotavlja bodisi reagente bodisi plačilo delovne sile.

Ravno epidemija je pokazala, da se v realnem času lahko odzovejo le tisti laboratoriji, ki imajo dovolj močne človeške in tehnološke vire ter dovolj dela, da jih lahko vzdržujejo. Medicinska mikrobiologija je ena najmanjših medicinskih strok v Sloveniji, z manj kot 50 zdravniki specialisti. Za to dejavnost gre dober odstotek vsega zdravstvenega denarja. Ustanavljanje novih laboratorijev bi pomenilo, da bi večina laboratorijev v naslednjih desetih letih imela le po enega specialista mikrobiologa. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je edini javni zdravstveni zavod, ki mu je država z zakonom dodelila nalogo izvajanja medicinske mikrobiološke dejavnosti. Čeprav smo javni zdravstveni zavod, ki naloge izvaja skladno z zakonskimi zahtevami, nas izvajalci zdravstvene dejavnosti izbirajo s postopkom javnega naročanja. V strukturi stroškov bolnišnic pomeni NLZOH od 0,3 odstotka do 2 odstotka vseh stroškov.

Poglejmo za konec še eno aktualno primerjavo: v NLZOH smo prvi rezultat testiranja na SARS-CoV-2 sporočili v prvem tednu februarja 2020, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec pa je svoj prvi rezultat testiranja sporočila 10. julija 2020. Na dan 25. septembra 2020, ko je bil v Mladini objavljen komentar »Kaj je v ozadju ukinitve laboratorijev?«, smo v NLZOH izvedli 1446 testiranj na novi koronavirus, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec pa 12.

Obstoječe mreže mikrobiološke dejavnosti preprosto ne smemo razdrobiti, saj dejavnost ne sodi na trg, še manj pa je sposobna delovati pod pogoji, kakršnim smo priča zadnjih dvajset let. Zato odgovor na drobljenje nikakor ni monopol, temveč koordinirana mreža in kakovosten razvoj. Z imenovanjem mreže izvajalcev mikrobiološke dejavnosti in imenovanjem referenčnih laboratorijev novela zakona postavlja temelje za vodenje cenovne politike na nacionalni ravni, preprečuje drobitev mreže in zagotavlja stabilnost in odzivnost sistema v izrednih okoliščinah.