Pohod proti pravicam žensk

Natanko štiri leta minevajo, odkar so nasprotniki pravice do splava izpeljali doslej najbolj usklajeno akcijo proti 55. členu slovenske ustave. Ta pravi, da je v naši državi odločanje o rojstvih otrok svobodno, da je to avtonomna pravica žensk in deklet, ki zanosijo. Gre za pomembno pravico, ki je bila izborjena in legalizirana pred 68 leti, pred 29 leti pa je bila še dodatno zavarovana z vpisom v ustavo, a je vedno znova na udaru, vedno znova je ogrožena. Oktobra 2016 so nasprotniki te pravice hkrati neprestano predvajali promocijski film na pročelju cerkve na Prešernovem trgu v Ljubljani, neprestano so molili pred ljubljansko porodnišnico in medije hranili z udarnimi izjavami.

Vendar pa so prav njihovi medijski nastopi razkrili, kaj se dejansko skriva za gesli o ljubezni do življenja. Pomemben predstavnik katoliške cerkve Tadej Strehovec je takrat šokiral z izjavo, da bi splav prepovedal tudi ženskam, katerih življenje je ogroženo. Angelca Likovič je pretresla z besedami, da bi k donositvi otroka prisilila tudi posiljene ženske, in sicer zato, da bi bilo Slovencev več. Ti surovi, žaljivi misli sta jasno pokazali, da tistim, ki glasno kričijo proti pravici do splava, ne gre za ljubezen do nerojenih ljudi, temveč za sovraštvo do živih. Gre za sovraštvo do žensk in deklet. Za željo po vzpostavitvi nadzora nad njihovim telesom in življenjem.

Po letošnji vrnitvi Janeza Janše na oblast je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo tema vrnila na dnevni red, saj nas SDS v pol leta avtokratskega vladanja potiska vse globlje v nazadnjaški krog Višegrajske skupine, tam pa je nasprotovanje pravici do splava ena od prednostnih političnih tem. Najizraziteje na Poljskem, kjer so letos ponovno doživeli vladni poskus še dodatnega omejevanja pravice do splava, ki je v tej državi že zdaj dovoljen le v treh izjemnih primerih; oblast želi število izjem znižati na dve, odpadla naj bi pravica do splava, če je zarodek poškodovan. Hkrati s pravicami žensk so močno na udaru pravice istospolno usmerjenih, kriminalizira se celo spolna vzgoja šolarjev, vse to teptanje svobodne družbe in vtikanje države v intimo ljudi pa se podpira in slavi na množičnih »pohodih za življenje in družino«. Podobne shode »za življenje« sicer pripravljajo tudi drugod po svetu, v ameriškem Washingtonu že 46 let, v nam bližnjih državah, tudi na Hrvaškem, zadnja leta.

Zdaj bomo Pohod za življenje po zgledu iz tujine dočakali tudi pri nas. To soboto, 3. oktobra, se bo začel pri cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu in končal na Prešernovem trgu. Vodja pohoda Urša Cankar Soares je poudarila, da se bodo zavzeli za to, »da je nerojeni otrok človek in mu zato pripada pravica do življenja«, hkrati pa želijo, da država ženskam, ki splav opravijo, prizna »pravico do žalovanja ter bolniške odsotnosti zaradi t. i. postabortivnega sindroma«, pri čemer je vendarle treba povedati, da ženske, ki bolniški dopust potrebujejo, tega dobijo že zdaj.

Na pohodu bodo nastopili nekdanji Čuk Vinko Cankar in Nada Žgur z otroškim zborčkom Rad živim, a naj nas podatek, da bodo na prireditvi prepevali otroci, ne zavede: na njej se bodo zbrali stari znanci, tisti,  ki so rušili družinski zakonik, ker se zavzemajo zgolj za tradicionalno družino, tisti, ki vedno znova rušijo pravico do splava. V ožjem organizacijskem odboru je Angelca Likovič, ki je te dni za Žurnal24 dejala, da se v porodnišnicah »vsako leto splavi za 80 avtobusov otrok«, kar je čista manipulacija, in dodala: »Potem pa uvažamo južnjake, namesto da bi podprli naše družine.« Razpihovanje sovraštva se torej nadaljuje.

Zato ponovimo, ženske imamo v Sloveniji pravico do avtonomnega odločanja o rojstvu otrok. Zaradi te pravice ter hkrati boljše informiranosti in lahko dostopne kontracepcije splavov danes ni več kot pred desetletji, temveč občutno manj, statistika nas umešča na evropski rep. Zato je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok nujna. Je velik civilizacijski dosežek. Brez nje tudi enakopravnost spolov ne bi bila mogoča.