Hrvati, Srbi in kočevski Nemci

V Sloveniji posebne manjšinske pravice uživata le madžarska in italijanska narodna skupnost. Proces priznanja vsaj nekaterih manjšinskih pravic drugim, po številu precej večjim narodnim skupnostim, kot so recimo Hrvati, Srbi in Bošnjaki, pa tudi Albanci in Romi, se vleče že četrt stoletja.

Slovenija je bila v preteklosti že večkrat deležna pozivov mednarodne skupnosti, naj to uredi, pred dnevi je takšno priporočilo podal Odbor ministrov Sveta Evrope. Zapisal je, da bi morali biti hrvaški, srbski in nemški jezik priznani kot manjšinski jeziki.

Po priporočilih odbora naj bi slovenske oblasti omenjene jezike priznale za tradicionalne manjšinske jezike ter začele dialog z govorci teh jezikov za povečanje njihovega varstva. Ministri dodajajo, da bi bilo treba razviti tudi izobraževalne modele za te jezike od predšolske do srednješolske ravni ter olajšati oddajanje lokalnih radijskih in televizijskih programov v teh jezikih.

Od zadnjega popisa prebivalstva je resda preteklo že skoraj 20 let, kljub temu ponuja nekatere orientacijske vrednosti. Tedaj se je 54 tisoč ljudi izreklo, da je njihov materni jezik hrvaščina, da je to srbščina, 31 tisoč ljudi, poleg tega pa je srbohrvaški jezik kot materinščino navedlo še dodatnih 36 tisoč ljudi. Sledijo bosanski jezik (31 tisoč), madžarski in albanski (oba po približno 7000), makedonski (5000) ter romski in italijanski (po približno 4000). Nemščina je deveti najpogostejši manjšinski jezik – je materni jezik približno 1600 prebivalcev Slovenije.

Zakaj torej Svet Evrope Sloveniji priporoča, naj kot uradni manjšinski jezik uzakoni tudi nemščino? Enega od razlogov gre gotovo iskati v diplomatskih pritiskih predvsem iz Avstrije. Drugega pa v avtohtonosti posameznega jezika na ozemlju Slovenije. Po tem merilu je prav nemški jezik na prvem mestu med vsemi manjšinskimi jeziki. Res, da se je treba vrniti sto in več let v preteklost, a po popisu prebivalstva leta 1921 je bila nemščina daleč najbolj govorjen manjšinski jezik, saj ga je govorilo 41 tisoč ljudi. Glavnino teh so sestavljali kočevski Nemci oziroma Kočevarji, ki so na širšem Kočevskem živeli vse od naselitve v 14. stoletju, ko so jih tam naselili Ortenburžani, grofi iz zgornje Koroške.

Dobršen delež Kočevarjev se je zaradi revščine izselil v ZDA, precej zaradi političnih pritiskov po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918, skoraj vse preostale je nacistična Nemčija v času okupacije s tedaj italijanskega okupiranega ozemlja preselila na nemško okupirano ozemlje, preostalih nekaj sto se je bilo prisiljenih izseliti po drugi svetovni vojni.

In če že ne Hrvati in Srbi, bodo morda v času sedanje vlade priznanja nekaterih manjšinskih pravic deležni vsaj Nemci oziroma Kočevarji. To je Janezu Janši ob nedavnem obisku ponovno na uho prišepnil avstrijski kolega Sebastian Kurz. Navsezadnje v vladi prvič ministrski položaj zaseda kočevska Nemka oziroma potomka Kočevarjev, Helena Jaklitsch (NSi), ki je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu.