Hrvati, Srbi in kočevski Nemci

Remzo Skenderović, Ljubljana
MLADINA, št. 41, 9. 10. 2020

V navedenem članku ste na začetku zapisali ,,V Sloveniji posebne manjšinske pravice uživata le madžarska in italijanska narodna skupnost. Proces priznanja vsaj nekaterih manjšinskih pravic drugim, po številu precej večjim narodnim skupnostim, kot so recimo Hrvati, Srbi in Bošnjaki, pa tudi Albanci in Romi, se vleče že četrt stoletja’’. Ne vem, kako se vam je zgodilo, da ste s tega seznama ,,pozabili’’ na pripadnike črnogorskega naroda, ki jih je v Sloveniji po različnih ocenah od štiri do šest tisoč. Če upoštevamo, da v Sloveniji živi praktično četrta generacija Črnogorcev po rodu, je ta številka lahko večja. Za nepoučene bi omenil, da je črnogorski jezik bil priznan s strani Kongresne knjižnice v Washingtonu in mu je bila dodeljena koda CNR ISO 639. Tako je svetovalni odbor ISO-ja za kodifikacijo jezika ne le priznal obstoj črnogorskega jezika, temveč je tudi potrdil, da ni različica srbskega jezika.

Malo zgodovine. Kmetijske in rokodelske novice iz leta 1844 so v 5. št. na strani 20., v rubriki ,,Urno, kaj je noviga’’ zapisale, ,,da je tega dne ob 8 zvečer na Planini pri Rakeku v gostilni, ... Pri črnem orlu’’ bil Njegoš, na potovanju iz Trsta na Dunaj in da je na vsa vprašanja odgovarjal ,,v črnogorskem jeziku’’. Tudi spraševal je ljudi, ,,če poznajo Kopitarja’’.

Spodaj podpisani je tudi avtor prvega dvosmernega slovensko črnogorskega in obratno slovarja, ki je izšel 2015.

To je del dejstev in vsakršno izpuščanje pripadnikov črnogorskega naroda, ko gre za določene pravice, je nesprejemljivo. 

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Glavni članek

Hrvati, Srbi in kočevski Nemci


Preberite tudi

Intervju

»Če bo ta reforma padla, nikjer ne piše, da naslednja ne bo vsebovala 42 let delovne dobe«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

»Fental te bom z lastnimi rokami«

Če razkrivaš skrajno desnico, prejmeš grožnje

»Vsak poskus cenzure je zavržna izraba moči«

Cankarjeva nagrada je našla nov dom v Ljubljani