Kultura / Nedeljska poezija #35

V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Tokrat pesem Plašček Braneta Mozetiča iz zbirka Sanje v drugem jeziku.

Plašček

Pogovarjam se z mamo. Pred nama na mizi

je majhen, živo rdeč, muckast, puhast otroški

plašček. Pravzaprav ona molči. Sprašujem jo,

zakaj mi ga je oblačila? Ga je kupila? Dobila?

Kaj je hotela povedati s tem plaščkom? Ki se je

potem še toliko let valjal po omari. Sledi tema.

Vreščanje. Rinejo me v prirejeno garderobo. Cel

kup fantov, z lasuljami, s šminko, v visokih petah,

spravili so se name, kričijo in se hihitajo: Nič se

ne upiraj, lubica. To se ne spodobi. Če si že pripravila

vso to maškarado, jo moraš tudi sama skusit.

Posedejo me pred ogledalo, temnijo mi veke,

da me ščegeta. Lakirajo mi nohte, oblečejo me

v dolgo črno obleko, poveznejo mi dolgo črno

lasuljo, da me porinejo nekam v noč, med temne

postave, ki se premikajo v ritmu glasbe. To nisem

jaz, to nisem jaz. Neka ženska mi maha z rdečim

otroškim plaščkom. Roke me otipavajo, z vseh

strani prihajajo, vlečejo za obleko, božajo me po

laseh, slinasti obrazi se mi nagibajo k ustnicam,

trgam se iz njihovih rok, blago se razpara,

sezujem se in tečem stran, iščem garderobo, a

je ne najdem, zaklenem se v stranišče in čakam

jutro.

Brane Mozetič: Sanje v drugem jeziku

Škuc, 2018

Cena: 20 €

Povezava do nakupa >>