Film / Antebellum – zlo v meni

zadržan

Zbeži!

William Faulkner je famozno zapisal: »Preteklost ni nikoli mrtva. Še celo preteklost ni.« In Antebellum si domišlja, da je ekranizacija tega dictuma. Začne se med ameriško državljansko vojno, bolj na terenu filma V vrtincu kot pa filma 12 let suženj, na globokem sužnjelastniškem jugu, na veliki louisianski plantaži, na kateri belci – pod taktirko konfederacijskega firerja Jasperja (Jack Huston) – izkoriščajo, mučijo in zlorabljajo sužnje, a to počnejo tako evforično, tako orgazmično in tako pretirano, kot da bi se bali, da bodo kaj zamudili. Uživanje v dehumaniziranju druge rase je brezsramno in brezmejno. Dva sužnja pobegneta – moškega (Tongayi Chirisa) zgrabijo in uklenejo, žensko (Achok Majak) pa najprej ujamejo z zanko in potem hladnokrvno ustrelijo. Sežgali jo bodo v krematoriju. Belski vojaki – v slogu nacistov, rahlo »anahronistično« torej – nazdravljajo in prisegajo, da bodo do zadnje kaplje krvi branili južnjaški, plantažni, sužnjelastniški način življenja, da bodo torej Ameriko – no, vsaj njen južni del – še naprej delali veliko. Zemlja in kri! Ne, črnci jih že ne bodo zamenjali. Ah, dobri stari časi, bi vzdihnil Trump. Med sužnjami, ki jih rasistični belci sadistično brutalizirajo in ponižujejo, je tudi Eden (Janelle Monáe), načrtovalka pobega, ki pa se ji gospodar (Eric Lange) noče odpovedati, saj jo izrablja za spolno sužnjo. Tudi »tetovira« jo.

Na plantažo pripeljejo novo sužnjo, Julio (Kiersey Clemons), ki se ji zdi, da Eden od nekod pozna, a ne ve, od kod. Kje smo? Kaj se dogaja? Molči! Potem pa se Eden nenadoma zbudi, toda ne v 19. stoletju, temveč danes – ni ji ime Eden, temveč Veronica. Ne dela na plantaži, ampak za New York Times. Ni sužnja, temveč kolumnistka in aktivistka, doktorica sociologije, navdihovalka in motivatorka gibanja Black Lives Matter. Ne, to ni preobrat, ki vam ga moram zamolčati, toda živo si lahko predstavljate, kaj bi z njo storili belci, ki slavijo Trumpa – točno, deportirali bi jo na sužnjelastniško plantažo. Uklenili bi jo. Kot Djanga. Še toliko bolj, ker je uspela. Ko boste gledali ta ne ravno napeti twister, se boste spraševali, kaj bi s tem materialom naredil M. Night Shyamalan, avtor Šestega čuta in Vasi ob gozdu, toda ko se privali drugi preobrat, ki nekako »razkrije«, da preteklost res še traja in da Amerika še zdaleč ni »postrasna družba« (kaj šele postrasistična), se izkaže, da je Antebellum le pornifikacija Peeleovega šokerja Zbeži!. (Kolosej)