Intervju / »Zaradi velikega števila obolelih bomo hitreje dobili rezultate preizkušanja cepiv«

INTERVJU: Roman Jerala, sintezni biolog

Staš Zgonik | Uroš Abram
MLADINA, št. 43, 23. 10. 2020

»Edina ’dobra’ stvar drugega vala epidemije je, da bomo zaradi velikega števila obolelih hitreje dobili rezultate preizkušanja cepiv«

Vse bliže smo prvim cepivom proti virusu SARS-CoV2. Prva naj bi bila odobrena še pred novim letom. Svetovna zdravstvena organizacija je sicer ta teden napovedala, da se bo množično cepljenje realno lahko začelo sredi prihodnjega leta.

Dr. Roman Jerala je vodja oddelka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu. S sodelavci se je marca odločil, da bodo skušali po svojih močeh prispevati k reševanju virusne krize. Vrgli so se v razvoj lastnega cepiva. Njihov izdelek je pri preizkušanju na miših pokazal spodbudne rezultate, zdaj ga čakajo dodatni preizkusi. In iskanje dodatnega finančnega vložka.

Lahko opišete potek dogodkov, ki so pripeljali do vaše odločitve, da boste razvijali cepivo proti virusu? 

Dokler je virus razsajal po Kitajskem, se nam je vsem skupaj zdelo vse še zelo daleč, ko je izbruhnil v Italiji, pa smo vedeli, da ni več šale. Jasno je bilo, da bo virus dosegel tudi našo državo in da gre za resno nevarnost, ki bo zahtevala ukrepanje in aktivacijo znanosti, v smislu »veš, znanstvenik svoj dolg«. Malo pred temi dogodki sem dobil obvestilo, da so nam odobrili evropski projekt Virofight na temo priprave kletk, ki lahko nevtralizirajo virus. Pri projektu gre za zelo ambiciozno inovativno strategijo, ki sicer ni neposredno povezana s cepivi, a ker smo bili prek tega projekta že povezani z virologi in drugimi strokovnjaki s področja, sem kolegom predlagal, da bi se preusmerili na zelo očitno najbolj žgoč problem v tistem trenutku. Ko je padla odločitev, da se usmerimo v iskanje potencialnih rešitev za epidemijo, smo pogledali, kje lahko prispevamo. S cepivi smo se sicer že ukvarjali, res pa je, da nikoli prej nismo delali s koronavirusi. Ne ukvarjamo se zgolj s cepivom, ampak tudi s testi in nekaterimi drugimi spojinami, ki bi lahko bile v pomoč, a cepivo je tisto, pri katerem je največja verjetnost, da bo res lahko ustavilo pandemijo. Ali bi se danes odločili enako, glede na to, koliko cepiv je ta trenutek že v zadnji fazi razvoja in z dobrimi obeti? Po pravici povedano, ne vem, najbrž pa ja. V tistem času je bilo veliko neznank. Ni bilo jasno, kaj bo delovalo, kako hitro bo na voljo ... In zdelo se nam je smiselno vpreči vse moči, četudi je bila velika verjetnost, da nas bo kdo prehitel, in majhna verjetnost, da bomo cepivo pripeljali do ljudi.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.

Načini plačila: Google Pay, Apple Pay, PayPal, Mastercard, Maestro, Diners Club, Visa, American Express

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Neplačani doktorat

Na dan prihajajo novi prekrški in kazenski prestopki predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Tokrat so povezani z njegovim doktoratom.

Intervju

»Nadzorne tehnologije so postale glavni izraelski izvozni artikel, s katerim Izrael uničuje demokracije«

Lior Volinz, izraelski varstvoslovec

Prvi teden

Zakaj napadi na Luko Mesca?

Anketa, katere izsledke je pridobila Mladina, kaže, da bosta v Ljubljani dva kroga županskih volitev, Jankovićev nasprotnik v drugem krogu pa bi bil verjetno Mesec