Gorillaz: Song Machine, Season One: Strange Timez

+ + + +

Očitno niti najbolj znan fiktivni bend na svetu ni odporen proti pomislekom o smiselnosti rabe klasične oblike albuma, ki od povprečnega sodobnega poslušalca preprosto zahteva preveč pozornosti. Njegova sedma studijska izdaja pregovorno konceptualno in estetsko zaokroženost nadomešča z načinom »anything goes« spletne serije, v kateri je vsaka skladba ena samostoječa epizoda, vse skladbe skupaj pa prva sezona »zvočne serije« ... Kot nalašč za leto 2020, ko tudi predavanja na fakultetah in poslovni sestanki postajajo interaktivne spletne epizode.

Skupina Gorillaz je bila v kontekstu popa že od samega začetka sopomenka za odprto poigravanje z obliko in vsebino. Večina njenih albumov temelji na prispevku številnih ustvarjalk in ustvarjalcev iz različnih glasbenih svetov. Zato to nikdar ni bil pravi bend, kvečjemu svobodomiseln, navzven usmerjen glasbeno-vizualni projekt Damona Albarna in Jamieja Hewletta, ki kot ameba ponotranja informacije iz okolja, tem prilagaja svojo obliko in brezskrbno plava po popkulturni plazmi, ne da bi res komurkoli pripadala ali kamorkoli spadala.

Po šibkejših albumih Humanz (2017) in The Now Now (2018), ki kljub objektivni kakovosti nista pustila večjega vtisa, je Song Machine najbolj všečna izdaja skupine zadnjih let, bržkone prav zato, ker ne gre za klasičen album, pač pa za zbirko precej raznolikih komadov z osupljivim seznamom gostujočih imen. V primerjavi z gostovanji na mainstreamovskih pop albumih, kjer kapitalski interesi narekujejo kompatibilnost nekega pevca in pevke, je tu izbira gostov utemeljena predvsem na umetniških preferencah. Med njimi – zaradi svetovne epidemije so večinoma sodelovali na daljavo – najdemo vse od starejših kolegov, kot so sir Elton John, legendarni basist skupine Joy Divison Peter Hook, frontman benda The Cure Robert Smith in nedavno preminuli afrobeat pionir Tony Allen, pa do številnih aktualnih mlajših imen iz sfer popa, rocka, trapa in hip hopa. Predstavniki novega vala britanske muzike so raper Slowthai, garažni punkerji Slaves in grime bog Skepta, med talenti z druge strani Atlantika izstopata EarthGang in JPEGMAFIA, tu pa je tudi japonski dekliški bend Chai. Omenimo še ameriško kantavtorico St. Vincent iz prikupnega komada Chalk Tablet ter malijsko pevko in igralko Fatoumato Diawaro, ki izstopa v skladbi Désolé.

Skupina Gorillaz že od samega začetka rada dela preproste, toda velike pop štikle, ki hitro zlezejo pod kožo, dolgo bivajo v našem nezavednem in občasno izbruhnejo na dan med prhanjem ali med sprehajanjem psa. Njena muzika je pač Feel Good Inc. V času vrhunca ekscesnega kulturnega razdvajanja ter vse drznejšega ekstremnega nacionalizma v Ameriki in tudi Veliki Britaniji in Sloveniji je Song Machine iskren izraz medgeneracijskega, medkulturnega in medrasnega povezovanja.