Knjiga / Marko Snoj: Slovar Pohlinovega jezika

+ + + + +

Iz korpusa del jezikoslovca in urednika Marka Pohlina (1735–1801) je etimolog in lingvist Marko Snoj zbral njegovo besedišče v samostojnem slovarju.

Prebiranje starih slovarjev je posebna drža, v njih namreč najdemo besede, ki so pozabljene, izumrle ali pa imajo drugačen pomen kot danes.

Besede mečir (izdelovalec mečev), markovec (mejni grof), neštrga (stol za nošenje pomembnih oseb), vabljenka (ujeta ptica, s katero se pri lovu privabljajo druge ptice), stekva (jama za zbiranje deževnice) in trojak (kovanec za tri krajcarje) so pogubljene, saj so označevale poklic, stan, prevozno in lovno sredstvo, navade ter denar, ki že dolgo niso več v rabi.

Sobotnija (sobotni obed), povečerek (pijača po večerji), bakrišče (rudnik bakra), plesar (plesni učitelj), pesmoust (pesnik), kodrež (kdor ima kodraste lase), beravselj (berač), smetlaka (ničvreden človek), bogataj (bogatin), smrčaj (kdor smrči), zajidka (zaton sonca), oštepek (očitek), predded (praded) in kavselj (grižljaj) so sami po sebi prav pitoreskno nazorni izrazi, čeravno se niso uveljavili v knjižnem in pogovornem jeziku.

Pošta v pomenu novice pripoveduje o času pred pojavitvijo časopisov na Kranjskem, ko je bil osrednji medijski kanal za prinašanje vesti prihod pisma s poštno kočijo. Kletvici o, da bi te pes! in pojdi zlodeju v rit! pripovedujeta o preklinjevalnih formulah naših pradedov, sintagma pod koš iti pa postavi sodobnega govorca v kožo tujca, saj mu ne pade na misel njen tedanji pomen (biti tik pred smrtjo). Lokovš (vrt s sadnim drevjem za veselje) pa je posebej zanimiv primer iz kulturno-botanične zgodovine, ki razkriva ekosofski vzgib starih meščanov.

Prav dragocen slovar.