»Včasih je bolje, da se življenje konča s srečnejšim koncem, kot da ležiš v bolnišnični postelji«

"Na splošno obstaja konsenz. In pravilno ste dejali 'v medijih'. Mediji so lahko včasih, se opravičujem, grozen medij, kot tudi družbena omrežja, saj so stvari vzete iz konteksta. In seveda obstajajo ljudje, ki si želijo, da je storjeno prav vse, da ostanejo pri življenju, in ti ljudje, če resnično vztrajajo, lahko gredo na intenzivno nego, seveda, vendar, in takšna je naša medicinska praksa, se bomo z njimi najprej pogovorili, kaj bi bilo zanje v dani situaciji najboljše."

"Ko se pogovarjam s svojo mamo, ki bo prihodnje leto stara 80 let, pravi, da si ne želi na intenzivno nego, 'saj ve, da rešitev ne bo dobra'. 'Raje bi ostala doma, s prijatelji, morda bi bila deležna paliativne oskrbe z lajšanjem bolečine in potem bi umrla.'Pozabljamo, da smo človeška bitja, katerih življenje se enkrat konča, in o tem se zelo neradi pogovarjamo, a se moramo. Življenje se konča. In morda je včasih bolje, da se konča s srečnejšim koncem, kot da ležiš v bolnišnični postelji, kar je lahko grozno. To je razprava, na Nizozemskem imajo ljudje seveda različna mnenja, a na splošno ne zdravimo vseh do njihove smrti."

(Eloy van Hal iz The Hogeweyka, prav posebnega negovalnega doma na Nizozemskem; t. j. vasi, kot pravijo ograjenemu kompleksu s stanovanjskimi hišami v Weespu, delu Amsterdama, v njej pa živijo le starostniki z demenco ali Alzheimerjevo boleznijo s predvideno življenjsko dobo do dveh let in pol; njihov poudarek ni izključno na medicinski oskrbi, ampak tudi na družbenem vidiku posameznika, nekaj, kar se je prav med epidemijo izkazalo za še kako pomembno; via MMC RTV SLO)