Prepoved mavrične zastave

Poslanci danes v državnem zboru (DZ) obravnavajo zakonsko prepoved izobešanja zastav, napisov, grbov in gesel na pročelja javnih ustanov. Izobešanje tujih zastav (denimo palestinske ali mavrične) na pročelje vladne stavbe ali predsedniške palače tako ne bi bilo več mogoče.

Inšpekcijski nadzor in kazni

V stranki Resnica trdijo, da bi s tem radi odpravili "pravno praznino na tem področju" in hkrati zagotovili "nevtralnost uradnih ustanov in državniških funkcij". Po oceni predsednika stranke Resnice Zorana Stevanovića bi s tem "preprečili delitve", saj vsako tako izobešanje po njegovem prepričanju "samo še bolj poglobi polarizacijo družbe in njene delitve". S predlogom bi predvideli tudi inšpekcijski nadzor in kazni.

Javni zavodi, agencije, skladi in druge pravne osebe javnega prava bi bili ob ugotovljeni kršitvi kaznovani z globo od 1500 do 5000 evrov, odgovorne osebe z globo od 500 do 2000 evrov, fizične osebe, ki bi brez soglasja upravljavca na javnem objektu izobesile ali namestile oznake, pa z globo od 300 do 1000 evrov.

Predlog (pričakovano) podpira tudi vlada Janeza Janše.

"Pred vsako izobraževalno ustanovo v Sloveniji bo poslej visela slovenska zastava – to bi šole morale upoštevati že več kot dve desetletji pa se še vedno najdejo, sicer redki, a vendarle, ravnatelji, ki se jim zdi simbol slovenstva odveč. Obešajo pa razne pisane zastave, v imenu »spoštovanja različnosti«. Ta termin najpogosteje poslušamo ravno od tistih, ki so oblast prevzeli z napovedanim in nato izvedenim čiščenjem drugače mislečih."

Premier Janša je že junija med govorom na Polževem dejal sledeče: "Pred vsako izobraževalno ustanovo v Sloveniji bo poslej visela slovenska zastava – to bi šole morale upoštevati že več kot dve desetletji pa se še vedno najdejo, sicer redki, a vendarle, ravnatelji, ki se jim zdi simbol slovenstva odveč. Obešajo pa razne pisane zastave, v imenu »spoštovanja različnosti«. Ta termin najpogosteje poslušamo ravno od tistih, ki so oblast prevzeli z napovedanim in nato izvedenim čiščenjem drugače mislečih."

Ena prvih potez (nove) ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc (SDS) je bila, da je dala izpred ministrstva odstraniti mavrično zastavo, ki jo je v mesecu ponosa izobesila njena predhodnica Asta Vrečko. Kot so pojasnili na ministrstvu, "podpora posameznim družbenim ali političnim gibanjem ni naloga državnih simbolov in državnih ustanov" – te bi morale ostati čim bolj nevtralne.

A kot smo že julija zapisali v Mladini tudi ministričino dejanje ni bilo nevtralno. "Bilo je dejanje simbolnega izbrisa. Podobno, kot je bila simbolno nasilna odločitev vlade, da samo nekaj minut po imenovanju s pročelja vladne palače odstrani palestinsko zastavo," je v članku Igranje s simboli zapisal novinar Luka Volk. 

Enakost, dostojanstvo, nediskriminacija

Z enako utemeljitvijo so minulo poletje nastopili nemški konservativci. Julia Klöckner, predsednica Bundestaga, je prepovedala izobešanje mavrične zastave na poslopju nemškega parlamenta. Kancler Friedrich Merz jo je pri tem podprl, češ da Bundestag "vendarle ni cirkus", na katerem bi se lahko izobešala katerakoli zastava. Špansko vrhovno sodišče je isto vprašanje razumelo drugače. Decembra leta 2024 je presodilo, da izobešanje mavrične zastave na javnih institucijah ni nujno kršitev nevtralnosti, saj ta zastava opozarja na vrednote, ki naj bi jih demokratična država tako ali tako varovala: enakost, dostojanstvo, nediskriminacijo.

Desnica želi nacionalne simbole, kot so zastava, grb in himna, predstaviti kakor edine zares nevtralne, vse druge pa kot vsiljive, ideološke in tuje. 

Ker so nacionalni simboli v našem (javnem) prostoru ves čas prisotni, denimo na šolah, uradih, proslavah in državnih slovesnostih, jih dojemamo kot nekaj samoumevnega, čeprav gre za politične znake z močnim ideološkim pomenom. Te pa je mogoče vedno znova prilagajati, preoblikovati in polniti s pomeni, usklajenimi s trenutnimi potrebami oblasti.

Desnica pripadnost nacionalnim simbolom uporablja kot dokaz pripadnosti in obenem kot orožje proti vsem, ki naj bi to pripadnost domnevno ogrožali – spolnim manjšinam, tujcem ali preprosto vsem, ki ne pritrjujejo njenemu videnju naroda. Hkrati se isti simboli, ki naj bi bili tako sveti in nedotakljivi, po potrebi lahko povsem mirno spreminjajo. 

Kaj to pomeni za izraelsko zastavo, ki jo je Janez Janša že v času svoje prejšnje vladavine ponosno izobesil na pročelje vladne stavbe? Bodo obstajale izjeme?

Slovenija v družbi Rusije, Konga in Ugande?

Državni zbor (DZ) bo o tem, ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, odločil v četrtek okviru glasovanj.

Jutri bo v Ljubljani obenem potekal protest proti kriminalizaciji LGBTQ+ oseb v Turčiji. Protestniki vlado Janeza Janše sprašujejo, ali bo javno obsodila diskriminacijo.

Če bo prepoved izobešanja mavričnih zastav na javnih institucijah jutri izglasovana, se bo Slovenija pridružila skupini represivnih držav, kot so Kongo, Sudan, Uganda in Rusija, kjer so človekove pravice še vedno zatirane, spolne in marsikatere druge manjšine pa celo kriminalizirane.