Intervju / »Teorije zarote so tako trdovratne zato, ker nimajo odgovora v znanosti«

Tomaž Grušovnik je filozof, izredni profesor filozofije na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Širši javnosti se je predstavil s sodelovanjem z leta 2009 obujeno Tribuno, nato pa doktoriral na temo filozofije pragmatizma in položaja filozofije v družbi. Doslej je izdal pet knjig, zadnjo, Hotena nevednost, lani jeseni. Za Mladino je spregovoril o fenomenu izogibanja znanstvenim spoznanjem na primeru teorij zarote.

Zakaj so teorije zarote privlačne? 

Gotovo je privlačno poskusiti drugače pogledati na sicer suhoparen vsakdanjik in v tem iskati skrito, globljo resnico. Hkrati pa so te teorije pogosto le preproste razlage kompleksnega fenomena. Če trdimo, da je novi koronavirus biološko orožje, ki so ga namerno izpustili v okolje, je to dokaj preprosto pojasnilo, ki predpostavlja, da obstaja hudobni akter, ki se odloči, da bo v svetu sprožil neki tok dogodkov. To je preprosteje razumeti kot kompleksen splet dogodkov, ki vsebuje naključne mutacije. Gre za paradoksen poskus, da bi hkrati podali globlje in preprostejše pojasnilo zapletenih vsakdanjih dejstev. Mislim, da sta se upor običajnosti in iskanje globljega smisla nasploh razmahnila v zadnjih 20, 30 letih. Imam močen občutek, da je to povezano z razcvetom harryjev potterjev in gospodarjev prstanov ter s priljubljenostjo računalniških iger, ki pričajo, kako naveličani smo vsakdanjika.