Kultura / Nostalgija po prihodnosti

Aseben, slovenski predstavniki hyperpopa, maksimalističnega žanra elektronike, ki v svetovni glasbeni krajini dviga ogromno prahu – in še več obrvi

Gregor Kocijančič
MLADINA, št. 4, 29. 1. 2021

Nekaj članov kolektiva Aseben: Nomark, purnjo, okniino, badmon, kai virtual, clappednik in jax_xc. Družbo jim delata še youtuberja Linus Tech Tips in PewDiePie.

Nekaj članov kolektiva Aseben: Nomark, purnjo, okniino, badmon, kai virtual, clappednik in jax_xc. Družbo jim delata še youtuberja Linus Tech Tips in PewDiePie.
© Arhiv Aseben

»Zakaj bi čakal na nebesa, če si jih lahko naredim sam,« se je pred leti - v pomladi svojih srednješolskih let – vprašal Marko Lorger, enaindvajsetletni pevec in producent, ki ustvarja pod imenom Nomark. Ustanovil je platformo Aseben (ime je vzvratni zapis besede Nebesa), ki je nekje na presečišču med spletno založbo, glasbenim kolektivom in igričarsko skupnostjo: Nebesa so kraj, kjer v harmoniji živijo spletni memi, igričarstvo in pop glasba jutrišnjega dne.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.

Načini plačila: Google Pay, Apple Pay, PayPal, Mastercard, Maestro, Diners Club, Visa, American Express

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Okoli Janše je bazen, poln občudovalcev

IZJAVA DNEVA

Intervju

»Janševa vlada se je postavila na stran najbolj radikalnih in nasilnih akterjev v Izraelu«

Lior Volinz, izraelski varstvoslovec

V središču

Najdražji je »menedžerski pokrov«

Novi izračun fiskalnega sveta potrjuje: zakon o interventnih ukrepih največ prinaša najbogatejšim in ni razvojen