Uporabniki Roga dobijo svoje predmete nazaj le, če ...

»Deložacija« Avtonomne Tovarne Rog dviguje prah, tokrat zaradi neprimernega ravnanja z lastniki stvari in njihovo lastnino, ki jo je Mestna občina Ljubljana »uskladiščila«. Po sporočilu, da bodo zaseženi predmeti na voljo za prevzem, so se nekateri uporabniki v zbirni center na Povšetovi odpravili že naslednji dan. Namesto preprostega prevzema jih je tam čakal obrazec, na katerem je na koncu pisalo: »S svojim podpisom prevzemnik/ca potrjuje, da je prevzel/a vse svoje predmete, ki so se nahajali na lokaciji TOVARNA ROG, Trubarjeva cesta 72, Ljubljana, in iz tega naslova nima terjatev do Mestne občine Ljubljana.« Po mnenju Odvetniške pisarne Čeferin, ki zastopa občino, gre za standardni postopek pri reševanju sporov, s katerim naj bi preprečili zlorabe. A obrazec uporabnike sili tudi, da se odpovejo morebitnim preostalim stvarem. Kajti vse premičnine v skladišče sploh še niso bile pripeljane, najverjetneje pa so bili nekateri manjkajoči predmeti, ki niso bili prepeljani na Povšetovo, zavrženi. Kdo je odločal o tem, kaj in katere predmete je vredno ohraniti, ni znano. Že dan po rušenju smo na televizijskih posnetkih opazovali sveže polomljene predmete, ki so jih rušilci zavrgli, čeprav so jih nekateri uporabniki prepoznali kot pomembne. Mednje sodi precej draga oprema, kot je recimo cirkuški stol za vajo v ravnotežju. Torej so bili zavrženi tudi predmeti, z rabo katerih so se nekateri uporabniki preživljali. Prav tako je bilo uničenih veliko dokumentacije in knjig.

V prostorih tovarne so bili spravljeni še številni umetniški artefakti študentov Akademije za likovno umetnost in nekaterih profesorjev. Po fotografskih posnetkih sodeč gradbenemu podjetju, ki je skrbelo za rušenje in praznjenje prostorov, ni bilo mar, za kakšne predmete gre. Marsikateri je tako neupravičeno pristal na smetišču. MOL je namreč poročala, da je iz Roga odpeljala »42,9 tone smeti, ocenjujemo, da jih je v Rogu še najmanj trikrat toliko«. Med temi »smetmi« so se torej znašli tudi kulturni artefakti in uporabni predmeti. Takšen odnos kaže, kako mestna občina razume kulturo – a ta ni le tisto, kar je v belih sterilnih prostorih, za razvoj umetnosti (pa tudi družbe) so prav tako pomembni samonikli prostori. Navsezadnje so svetovno znani umetniki, kot so Picasso, Matisse in Modigliani, umetniško pot začeli z bivanjem in ustvarjanjem v pariških skvotih ...