Mogwai: As The Love Continues
2021, Temporary Residence Ltd.
+ + +
Hardcore Will Never Die, But You Will se je glasil naslov sedmega albuma enega od prepoznavnejših postrock bendov zadnjih treh desetletij. Ob gostobesednih imenih bendov s kitarske scene z začetka tisočletja, kot so Explosions In The Sky, This Will Destroy You in God Is an Astronaut, so se škotski mojstri dualizma med visoko in nizko zvočno napetostjo zavihteli v sam vrh instrumentalnega rocka 21. stoletja. Pomagali so postaviti temelje enega bolj cinematičnih kitarskih žanrov, ki temelji na dinamiki in nasprotjih med subtilnimi trenutki rock sentimentalizma ter silovitimi izbruhi zvočnih zidov distorzije. Postrock je dedič shoegaza in se je uveljavil kot polje kitarskega eksperimentiranja, v spomin pa se nam je vtisnila podoba suhljatih tipov v oprijetih kavbojkah s hudimi kitarami v rokah, ki z nekakšnim erotičnim nabojem s stopali preklapljajo med armado pedalnih efektov. Mogwai je ostal zvest svojemu glasbenemu miljeju tudi zadnja leta, ko smo opazovali postopen, a neizogiben zaton postrocka v še en klišejski žanr, v katerem lahko celo največje oboževalce presenetijo le še redke izjeme. Zdi se, da so okostenele žanrske paradigme številne mlajše poslušalce potisnile v naročje elektronske glasbe, ki je ravno v tem obdobju doživela razcvet novih »čustvenih« izrazov, predvsem v tako imenovanem postdubstepu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
+ + +
Hardcore Will Never Die, But You Will se je glasil naslov sedmega albuma enega od prepoznavnejših postrock bendov zadnjih treh desetletij. Ob gostobesednih imenih bendov s kitarske scene z začetka tisočletja, kot so Explosions In The Sky, This Will Destroy You in God Is an Astronaut, so se škotski mojstri dualizma med visoko in nizko zvočno napetostjo zavihteli v sam vrh instrumentalnega rocka 21. stoletja. Pomagali so postaviti temelje enega bolj cinematičnih kitarskih žanrov, ki temelji na dinamiki in nasprotjih med subtilnimi trenutki rock sentimentalizma ter silovitimi izbruhi zvočnih zidov distorzije. Postrock je dedič shoegaza in se je uveljavil kot polje kitarskega eksperimentiranja, v spomin pa se nam je vtisnila podoba suhljatih tipov v oprijetih kavbojkah s hudimi kitarami v rokah, ki z nekakšnim erotičnim nabojem s stopali preklapljajo med armado pedalnih efektov. Mogwai je ostal zvest svojemu glasbenemu miljeju tudi zadnja leta, ko smo opazovali postopen, a neizogiben zaton postrocka v še en klišejski žanr, v katerem lahko celo največje oboževalce presenetijo le še redke izjeme. Zdi se, da so okostenele žanrske paradigme številne mlajše poslušalce potisnile v naročje elektronske glasbe, ki je ravno v tem obdobju doživela razcvet novih »čustvenih« izrazov, predvsem v tako imenovanem postdubstepu.
Zato bi lahko deseti dolgometražec zasedbe Mogwai prekrstili v Post-Rock Will Never Die, But You Will. Ljubezen do epskih kitarskih instrumentalov ostaja neokrnjena. Album preveva za Škote značilno izmuzljivo melanholično-ekstatično razpoloženje. Energična komada Ceiling Granny in Supposedly, We Were Nightmares simbolizirata afirmacijo življenjske energije z veselimi kitarskimi melodijami, štikla Dry Fantasy in Pat Stains pa utelešata tipično postrockersko anksioznost, čuden preplet žalosti, hrepenenja in občutka izgubljenosti. Takšne glasbene estetike so še pred desetletjem nagovarjale občutljivo mladež po vsem svetu, tudi recenzenta, ki je najstniška čustva filtriral skozi zvočne zidove raznih postrock ikon. Dolgovezni instrumentali in repetitivno prehajanje med hrupom in milino pa v ušesih nič manj čustvenih pripadnikov generacije Z, vajenih transžanrskih prepletov in hitrih preskokov, danes bržkone učinkujejo dolgočasno, celo arhaično.
Postrock ne bo nikoli umrl.
© Arhiv založbe
As The Love Continues skratka prinaša bend v njegovi najprepoznavnejši formi – koncizni instrumentali, vztrajno plastenje kitarskih fraz in občasna raba vokalov, na primer v skladbah Ritchie Sacramento in Fuck Off Monday. Tak pa bo verjetno zadovoljil predvsem tiste, ki bodo ob njem obujali spomine na poslušanje bendovih starih albumov in posamična življenjska obdobja, neprijetne konce zvez in strta srca, povezana z njimi. Solidna, vendar preveč predvidljiva izdaja škotskih veteranov postrocka.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.