Starost pred ustavnimi sodniki

Da za nasmehi ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja ob napovedi, da bodo s »stimuliranjem« predčasnega upokojevanja delavcev z že izpolnjenimi osnovnimi oziroma minimalnimi pogoji za upokojitev, ki so ga seveda vnesli v enega od protikoronskih zakonov (kot da ne gre za temelj upokojitvene in zaposlitvene zakonodaje), dejansko stoji načrt, kako zaposliti člane koalicijskih strank in njihove sorodnike (veliko iz SDS, malo iz NSi, čisto malo iz SMC pa kakšnega sina ali vnuka iz DeSUS), se je izkazalo takoj januarja. Informativne izračune za posamezne delavce so na pokojninskem zavodu naročili le iz javne uprave, zlasti ministrstva so bila dejavna. Vodstva zasebnih podjetij, ki so si že tudi mela roke, ker se bodo brez resnih stroškov »znebila« delavcev, ki so sicer dali celotno življenjsko dobo podjetju, zdaj pa so zaradi prispevkov malce dražji, so se morala obrisati pod nosom. Hitro so ugotovila, da so predvidene odpravnine tako visoke, da je bolje, če delavce obdržijo na delovnih mestih. No, nesorazmerne odpravnine in s tem molk predčasno upokojenih si koalicija lahko privošči, saj bo strošek poravnan iz javnih sredstev, v zameno pa si je obetala zaposlitev svojih. Za to ni nobena cena previsoka.

A ustavno sodišče je zdaj zadržalo izvrševanje spremenjene delovne zakonodaje v tem delu in tudi že izdane odločbe na podlagi omenjene zakonske spremembe – pritožbo so na ustavno sodišče vložili sindikati.

Seveda je to le prvi korak. In čeprav se zdi, da gre zgolj za tehnični člen, bo ustavno sodišče nazadnje odločalo zelo vsebinsko. Slovenska upokojitvena zakonodaja je že od leta 1999 zasnovana na sistemu, da ne obstaja več določena delovna doba kot pogoj za upokojitev, temveč da zanjo obstajajo minimalni pogoji, torej je delavcu omogočena upokojitev z delno izpolnjenimi pogoji, pri čemer pa se mora samodejno sprijazniti z bistveno nižjo pokojnino. Sistem je tako narejen prav za spodbujanje zaposlenih, da delajo maksimalno dolgo, saj želi Slovenija bistveno zvišati dejansko upokojitveno starost. V zameno za to, da te ne more nihče preganjati z delovnega mesta, je vsak zaposleni »kaznovan« z avtomatično bistveno nižjo pokojnino, če se odloči upokojiti prej. In kaj je naredila vladajoča koalicija? Na glavo je obrnila celoten sistem. Gre za rušitev temeljev pokojninskega sistema – prav dela, ki je ključen, ki spodbuja ljudi, da čim dlje delajo in da se ne upokojujejo premladi, od delodajalcev pa zahteva načrtovanje zaposlovanja.

A ne gre le za to. Starost tudi po ustavi ne more biti razlog za spremenjene pogoje na delovnem mestu, tako kot ne more biti spol, versko prepričanje, spolna usmerjenost ali narodnost. In če bi nekoč dobili kako noro vlado, ki bi rekla, da se morajo predčasno upokojiti vsi pripadniki katoliške vere? Ali pa v vladi morda res menijo, da so starejši zaposleni že tako zarjaveli, da bi morali v pokoj? Če je tako – predsednik vlade ima 62 let. Zakaj ne dobi odločbe?

Seveda je to neumnost – na zmožnost opravljanja dela in delovno uspešnost posameznika ne vpliva nobena od osebnih značilnosti tako neposredno. Vplivajo lahko bolezni in podobno. Starost kot taka pa ne. Takemu pogledu na starejše se reče starizem. In je le eden od kulturnih rasizmov.