Dva leva / Vlado Miheljak: Upor sužnjev?

»Malo je mimo poslušati nasvete o komuniciranju od šefice poslanske skupine z enoodstotno podporo v javnosti predsedniku vlade in stranke s 30-krat večjo podporo.«

»S predsednikom vlade bom opravil pogovor o njegovi izjavi, ki je bila žaljiva in tudi škodljiva za prihodnje odnose v koaliciji. Smo v zelo zapleteni situaciji tako zaradi epidemije kot tudi političnega konteksta, zato pričakujem tudi od predsednika vlade več discipline in samokontrole.«

»Koalicijski partnerji med seboj sodelujejo in se ne napadajo, zato se mi zdi tak odgovor predsednika vlade v luči vseh izzivov, s katerimi se koalicija sicer dobro sooča, nepotreben in kontraproduktiven.«

»Vprašanje Janje Sluga je na mestu. Odziv predsednika vlade kaže na njegovo samovoljo in napihnjenost brez spoštovanja koalicijskih partnerjev. Kako se počutite ob tem poslanci, člani in predsednik SMC? Ali si sledilci predsednika vlade res želite diktature?«

»Mi popuščamo SDS, tudi SDS popušča nam.«

Za politiko velja načelo, da nikoli ni prepozno. Tudi takrat, ko je prepozno. In za SMC je definitivno prepozno. A sedaj ne gre več za vprašanje politične načelnosti, doslednosti, moralnosti, in tudi ne več za vprašanje golega političnega preživetja. Sedaj gre za preverjanje inteligentnosti. In to ne zgolj politične. Ko to pišem, še ni jasno, kako bodo poslanci in poslanke SMC glasovali ob interpelaciji ministra Simonitija, a noben izid ne bo spremenil izhodiščnega problema. Namreč problema samoponiževanja, pa izprijenega delovanja v nasprotju s predvolilnimi zavezami volivcem, pa slepega podrejanja in predajanja političnemu partnerju.