Moje tožilstvo

Vlada oziroma SDS je že prevzela nadzor nad policijo, nima pa še nadzora nad tožilstvom in sodstvom, ki bi ji dokončno omogočil popolno oblast in imuniteto pred lastnim ljudstvom. Zato so zdajšnji pritiski na tožilstvo tako brezkompromisni. Javno se v najbolj grobi obliki kažejo z neimenovanjem tožilcev. Postopek stoji že mesece, saj vlada preprosto noče imenovati tožilcev, ki ji niso všeč, čeprav po zakonodaji sploh nima pristojnosti zavrniti imenovanja.

Kakšen je razlog, zaradi katerega je ustavila imenovanje tožilcev doma in v EU? Tožilci in kandidati za tožilce, ki so prestali strokovni postopek pred državnotožilskim svetom (organ, ki ga sestavljajo tožilci in zunanji pravni strokovnjaki), niso prestali političnega »postopka« pred vlado. In to čeprav ta po zakonu in ustavi sploh nima možnosti neimenovanja tožilcev, saj gre zgolj za »seznanitev« s kandidati in formalni akt imenovanja, ki je, tako kot imenovanje sodnikov v državnem zboru, zgolj anahronističen ostanek nekih drugih časov. Pri malodane vseh 12 tožilcih, predvidenih za imenovanje ali napredovanje, in pri dveh kandidatih za tožilca na evropskem javnem tožilstvu je mogoče v preteklosti najti ravnanje, ki je zmotilo predsednika vlade Janeza Janšo. Ja, tako je to.

Kandidata za evropska tožilca sta tožilca specializiranega tožilstva Tanja Frank Eler in Matej Oštir. Težava prve je v tem, da je sodelovala pri pripravi tožbe proti Janši na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Oštirjeva »napaka« pa je bila, da je zavrgel eno od ovadb zoper Pro Plus (Pop TV), ki so jih vložili funkcionarji SDS. Med drugimi tožilci in tožilskimi kandidati pa vlada težave med drugim vidi recimo v poprejšnji aktivnosti v komisiji za preprečevanje korupcije pa v tožilskih odločitvah v povezavi z geslom Smrt janšizmu, točneje zavrženju ovadb, da gre za grožnje s smrtjo predsedniku vlade.

Doslej se vlada ni trudila niti zavajati javnosti oziroma navajati »razlogov« za neimenovanje tožilcev. Prvič se je to zdaj zgodilo pri imenovanju evropskih tožilcev. Razlog za neimenovanje naj bi bil, da ne znata dovolj dobro tujega jezika oziroma angleščine. Celo sam predsednik vlade je javno pojasnjeval, da tožilca, ki ne znata angleškega jezika na zadovoljivi ravni, ne moreta biti imenovana v mednarodno tožilsko organizacijo. Da je šlo za izgovor in klasično lažno novico, se je pokazalo zelo hitro, saj oba kandidata dosegata stopnjo znanja angleščine, ki jo zahtevajo pri evropskem javnem tožilstvu, eden od njiju je celo priložil dokazilo o znanju angleščine na najvišji mogoči stopnji.

Vendar vlade to ni zmotilo in je v zakonodajni postopek vložila spremembo zakona o državnem tožilstvu, ki predvideva spremembo pogojev za imenovanje tožilcev na evropsko javno tožilstvo. Z njo zahteva višjo stopnjo znanja angleščine, kot jo zahtevajo na evropskem tožilstvu. A vseeno nižjo, kot jo je (dokazano) že dosegel eden od dveh kandidatov. In da ne bo pomote, zakonodajne spremembe se uvajajo tudi za zdajšnji postopek imenovanja evropskih tožilcev, zaradi tega naj bi se ta prekinil in začel znova. Gre za najosnovnejši primer posega v neodvisnost tožilstva s kršitvijo prepovedi retroaktivnosti predpisov, ki jo vsebuje ustava.

Vlada preprosto noče imenovati tožilcev, ki ji niso všeč, čeprav po zakonodaji sploh nima pristojnosti zavrniti imenovanja tožilcev.

Kaj na to poreče pristojna ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič (SMC)? Ne veliko, saj pred razpravo v državnem zboru o tem ni želela javno govoriti. Iz pojasnil ministrstva pa izhaja, da je bila »v razpravi na vladi izražena potreba po dvigu ravni znanja angleškega jezika«, zato so na ministrstvu sledili navodilu vlade in novost vpisali v zakon.

Pristojna ministrica je očitno morala spremeniti zakon po željah predsednika vlade, čeprav se s tem ni strinjala. In to se ni zgodilo prvič. Bo poslanska skupina SMC torej glasovala v skladu s stališčem njihove ministrice ter zakonu odrekla podporo ali pa vsaj podprla amandma poslanske skupine LMŠ, ki odpravlja protiustavnost novih določb o imenovanju tožilcev, saj posebej določa, da lahko veljajo le za prihodnje razpise? Ne. Iz poslanske skupine SMC smo dobili pojasnilo, da bodo podprli zakon tak, kot je, in s tem stopili na stran predsednika vlade. Tudi to pa se ni zgodilo prvič.

Vse skupaj je tako prozorna zloraba zakonodaje in kršitev ustave za potrebe političnega podrejanja tožilstva, da bi bilo skoraj neverjetno, če se ne bi res dogajalo. Pa ne gre zgolj za evropske tožilce, sploh ne. Predsednik vlade je že pred časom napovedal, da vlada preučuje možnosti zakonodajnih in drugih sprememb, ki bi ji v postopku imenovanja tožilcev dale večje pristojnosti. Vse te zakonodajne spremembe, ki pomembno prispevajo k prehodu iz demokracije v avtokracijo, pa formalno seveda prihajajo z ministrstva za pravosodje, ki ga sploh ne vodi minister, član SDS, pač pa ministrica iz SMC Lilijana Kozlovič.