Načrt zapravljene prihodnosti

V slovenskem načrtu za odpornost in okrevanje – to je 5,1 milijarde evrov vreden seznam javnih naložb do leta 2026, ki jih bo financirala Evropska unija – je le pet odstotkov dejansko zelenih naložb. To ga na lestvici Green Recovery Tracker uvršča na zadnje mesto. V slovenskem osnutku, za katerega je odgovoren Zvonko Černač, minister iz SDS, so naložbe nametane – ta glagol za opisovanje uporabljajo resni analitiki – za volilni preboj, ne za zeleno rast.

Green Recovery Tracker je nova skupna platforma dveh priznanih evropskih možganskih trustov s področja trajnostnih projektov, to sta Wuppertal Institut in E3G – Environmentalism Third Generation. Platforma je prejšnji teden objavila prve ocene devetih nacionalnih predlogov načrtov za okrevanje in odpornost, tudi slovenskega. Gre za ocene, koliko so načrti dejansko skladni s cilji zelenega prehoda, koliko prispevajo k ublažitvi podnebnih sprememb, začenši z zmanjšanjem izpustov. Načrti za okrevanje in odpornost so nekakšne investicijske petletke, ki jih morajo države oddati evropski komisiji v presojo najkasneje do konca aprila. Države vanje vključujejo ključne naložbe in projekte, s katerimi nameravajo do leta 2026 zagotoviti gospodarsko-socialni preboj po epidemiji covid-19. Za financiranje naložb je predvidenih skupno 672,5 milijarde evrov, od tega 312,5 milijarde nepovratnih sredstev. Julija lani so voditelji EU sklenili, da morajo biti načrti v celoti skladni z zelenim prehodom, prizadevanji za ohranitev biotske pestrosti, okoljskimi in podnebnimi cilji EU.

Ocena slovenskega načrta – točneje, osnutka načrta iz decembra lani, ki so ga odgovorni po več pozivih javnosti razkrili šele februarja letos – je porazna. V osnutku, v katerem so zbrani projekti v vrednosti 5,1 milijarde evrov, je po metodologiji, ki jo za vse države uporabljajo strokovnjaki Wuppertal Instituta in E3G, zgolj pet odstotkov dejansko zelenih projektov. To je bistveno manj od zahtevanega 37-odstotnega deleža na ravni EU in bistveno manj kot v osnutkih drugih držav. Delež zelene porabe v nemškem osnutku je ocenjen na 34 odstotkov, v slovaškem na 30 odstotkov, v latvijskem in bolgarskem na 27 odstotkov in v francoskem osnutku na 23 odstotkov. Nasprotno pa je skoraj polovica, 47 odstotkov ukrepov, predvidenih v slovenskem načrtu za okrevanje, ocenjena negativno, to je z negativnim vplivom na zeleni prehod, še 14 odstotkov ukrepov pa bo imelo bodisi pozitiven bodisi negativen učinek, odvisno od izvedbe. »To kaže na pomembnost nadzora nad izvajanjem ukrepov,« opozarjajo strokovnjaki Wuppertal Instituta in E3G. Metodologija, s katero so presojali deleže zelene porabe v nacionalnih načrtih, temelji na merilih evropske komisije: vsak nacionalni projekt mora biti po šestih ključnih okoljskih merilih skladen z načelom »ne škoduje bistveno« (»do no significant harm«). Za vsak projekt naj bi se presojalo, ali povzroča izpuste toplogrednih plinov, ali povzroča izpuste onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo, ali škoduje dobremu stanju voda, ali povečuje nastajanje odpadkov in potrebe po sežiganju teh, ali škoduje dobremu stanju in odpornosti ekosistemov ter biotski raznovrstnosti.

»Slovenski osnutek načrta se v številnih točkah razlikuje od drugih načrtov: manjši delež zelene porabe, velik delež porabe z ocenjenim negativnim vplivom in precej ukrepov, ki so sicer označeni kot ukrepi zelenega prehoda, a bodo verjetneje imeli negativen vpliv,« meni Johanna Lehne iz E3G. In dodaja: »Osnutki drugih držav, ki smo jih preučili, seveda tudi vključujejo sporne ukrepe. Vendar preseneča, kako se slovenski načrt oddaljuje od podnebnih prizadevanj in jih ne podpira. To je še posebej presenetljivo za državo, ki bo kmalu predsedovala EU in bo na položaju predsedujoče nadzirala fazo zgodnjega izvajanja načrtov.« Pripravljavci slovenskega načrta – odgovorna koordinatorka je Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) ministra Zvonka Černača – so denimo v poglavju Trajnostni in zeleni prehod nanizali za skoraj pol milijarde evrov naložb v ceste in novega letalskega prevoznika.

Časa za popravke načrta je le še dober mesec.

Kot projekt zelenega prehoda Slovenija prikazuje gradnjo 17,2 kilometra dolge nove štiripasovne hitre ceste Velenje jug–Slovenj Gradec jug, za katero želi iz evropskega mehanizma za obnovo pridobiti 319,5 milijona evrov, kar je dobra polovica potrebnih sredstev. Ta odsek tretje razvojne osi je ocenjen na dobrih 611 milijonov evrov, to pomeni 35,6 milijona evrov za vsak kilometer. Pri Green Recovery Trackerju posebej opozarjajo na »šibko utemeljenost« slovenskih projektov glede tega, kako zagotavljajo zeleni prehod. Iz opisov projektov je jasno, da v ospredju nikakor ni skrb za okolje, pač pa pospešitev (ogljično intenzivnega) prometa in kot pri odseku Velenje–Slovenj Gradec »zmanjšanje potovalnega časa z 29 minut na 13«. Nekatere »zelene« utemeljitve v slovenskem načrtu učinkujejo bizarno. Denimo 84 milijonov evrov, ki jih želi država pridobiti za gradnjo več lokalnih cest, med drugim obvoznic v Vodicah, Žireh, na Vrhniki, v Mirni in Pivki, skuša v načrtu za okrevanje prikazati kot sredstva za izboljšanje javnega potniškega prometa: »Cestni javni potniški promet bo za linije, ki potekajo v smereh načrtovanih investicij, dobil boljše pogoje za hitrejši in stroškovno učinkovit prevoz potnikov.« Strokovnjaki Wuppertal Instituta in E3G kot posebej sporen poudarjajo predlog Slovenije, da bi z evropskim denarjem iz mehanizma za okrevanje financirala ponovni zagon in vzpostavitev nacionalnega letalskega prevoznika.

V decembrskem osnutku načrta je za to naložbo predvideno črpanje 76 milijonov evrov, od tega 70 milijonov evrov posojil, vendar je ta naložba, kot so potrdili tudi v SVRK, že črtana iz financiranja in ne bo v predlogu končnega načrta za okrevanje, ki bo poslan v presojo v Bruselj. Denar za letalskega prevoznika utegnejo iskati pri drugih skladih EU.

V SVRK sicer o drugih popravkih izjemno spornega osnutka načrta za odpornost spet molčijo. Navajajo le, da bo načrt v skladu z zahtevami, torej bo minimalno 37 odstotkov naložb omogočalo zeleni prehod, 20 odstotkov pa bo naložb v digitalizacijo. Po neuradnih podatkih naj bi deleže povečali tudi »kozmetično« – z zmanjšanjem obsega posojil iz mehanizma za odpornost, kar seveda pomeni krčenje skupnih sredstev iz mehanizma. Po neuradnih podatkih naj bi pripravo končnega predloga načrta za okrevanje, ki bi ga morali v dobrem mesecu oddati v Bruselj, prevzelo finančno ministrstvo. V SVRK so pri tem zapisali, da se sklep vlade iz julija lani, ki je naložil pripravo načrta za okrevanje delovni skupini pod vodstvom državne sekretarke v SVRK, ni spreminjal in da je finančno ministrstvo v pripravo »aktivno vključeno«, saj nacionalni načrti za okrevanje v okviru evropske komisije sodijo v matično pristojnost ECOFIN, torej Sveta za ekonomske in finančne zadeve, katerega član je finančni minister Andrej Šircelj.

Poročilo Green Recovery Trackerja je kritično tudi do 1,9 milijarde evrov vrednega svežnja v poglavju Podporno okolje za podjetja. Gre za eno od devetih »razvojnih področij« iz slovenskega načrta za okrevanje. Opis poglavja razkriva zgolj nadaljevanje standardnih, splošnih podpornih dejavnosti za podjetja, kot je dodeljevanje investicijskih spodbud, ki bo »omogočilo rast in razvoj podjetij, tako velikih kot scaleupov in SME-jev«. Predvideno je izboljšanje delovanja verig vrednosti pri oskrbi s kmetijskimi proizvodi in živili, a to »izboljšanje« večidel spet predvideva zgolj obnovo in povečanje sedanje infrastrukture, »da bo z njo omogočena večja koncentracija ponudbe, učinkovitejša predelava, distribucija ter trženje«.

Slovenija v načrt ni vključila nobenega novega prebojnega projekta za zeleni prehod, še ugotavlja poročilo Green Recovery Tracker, ki kot primere dobrih projektov drugih držav omenja denimo načrtovano preobrazbo avtomobilske panoge in podporo javnemu prevozu, ki ju načrtuje Nemčija, pa vetrne projekte na morju, ki jih načrtuje Poljska, in francoski načrt razogljičenja industrije.

Vladi je jasno, da država z novo asfaltno cesto ne bo zagotovila zelenega preboja, bo pa skušala z njo zagotoviti vsaj volilni preboj.

Novi oceni slovenskega načrta za okrevanje se ni mogoče čuditi, saj je že več mesecev jasno, da načrt, ki naj bi bil prebojni razvojni dokument, nastaja popolnoma narobe. Opozorila so bila številna in nedvoumna, tudi iz evropske komisije. Ta je že oktobra slabo ocenila nestrukturirani slovenski osnutek, ki je bil nekakšna »svaštalica« projektov iz predalov. SVRK je v naslednjih mesecih predvideno obliko in sestavo načrta sicer bolje ujel, skrb zbujajoča pa ostaja vsebina. Ta je posledica popolne izključenosti deležnikov in odsotnosti širšega, vključujočega javnega posvetovanja o načrtu. Zgovorno je že dejstvo, da načrta do nedavnega zaradi oznake ’interno’ javnost ni mogla niti prebrati, kaj šele sodelovati pri nastajanju. Novinar Borut Mekina je na začetku februarja v Mladini podrobno navedel izjave deležnikov, ki pri pripravi načrta niso mogli sodelovati, pa bi morali poznati vsako preglednico: od Ekonomsko-socialnega sveta, GZS, razvojnih agencij in inštitutov do nevladnih organizacij.

Minister Zvonko Černač je to, kako se je vlada Janeza Janše lotila nastajanja tega izredno pomembnega dokumenta, razkril v državnem zboru na začetku marca, na seji, ki jo je ravno v zvezi z nastajanjem načrta za okrevanje zahtevala skupina 39 poslank in poslancev s prvopodpisanim Francem Trčkom (SD). »Mi gledamo obratno, mi gledamo od spodaj navzgor. Vidimo evro, potem milijone in milijarde. Vi se ne sprašujete, ali in na kakšen način bomo ta sredstva namenili ljudem, kako se bo zaradi teh sredstev spremenil položaj posameznika. Vlada in koalicija pa imata pri načrtovanju pred očmi konkretnega človeka,« je metodo pojasnil Černač. Ali če prevedemo v politični jezik: vladi je jasno, da država z novo asfaltno cesto ne bo zagotovila zelenega preboja, bo pa skušala z njo zagotoviti vsaj volilni preboj največje politične stranke.

Časa za popravke načrta je le še dober mesec.

Slovenski načrt: Ključni ukrepi z učinkom na zeleni prehod

Energetika
Naložbe v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost (115 milijonov EUR, zelo pozitivno)

Mobilnost
Naložbe v ceste in letalskega prevoznika (434 milijonov EUR, zelo negativno)
Naložbe v železniško infrastrukturo (163 milijonov EUR, pozitivno)
Naložbe v javni prevoz (6 milijonov EUR, zelo pozitivno)
Naložbe v električno mobilnost (6 milijonov EUR, zelo pozitivno)

Stavbe
Gradnja javnih stanovanj (185 milijonov EUR, verjeten vpliv na podnebje, smeri ni mogoče oceniti)
Prenove stavb (86 milijonov EUR, pozitivno)

Medsektorsko
Naložbe v podjetja, decentralizacija in krepitev dobavnih verig (1.881 milijonov EUR, negativno)
Financiranje raziskav, razvoja in inovacij (279 milijonov EUR, verjeten vpliv na podnebje, smeri ni mogoče oceniti)
Posodobitev izobraževalnega sistema (227 milijonov EUR, verjeten vpliv na podnebje, smeri ni mogoče oceniti)

Vir: Green Recovery Tracker, www.greenrecoverytracker.org