Intervju: Janja Sluga

Za Janjo Sluga se zdi, da želi, da čimprej pozabimo na njeno vlogo podpornice JJ režima (še pred nekaj meseci je izjavljala, da v koaliciji Janeza Janše »težav v resnici ni«) in sprejmemo njen nov imidž nekakšne device Orleanske, ki se postavlja na čelo antijanševske vojske ob boku prav tako včerajšnjega JJ kolaboracionista in današnjega novopečenega antijanša liderja Igorja Zorčiča (še za novo leto je vehementno razlagal, da koalicija JJ nima alternative). Ta vulgarno hitra preobrazba (podobno kot so se nekateri domobranci še dovolj zgodaj leta 1945 preoblačili v partizanske uniforme in postali zagreti antifašisti) je na drugi strani sprejeta s pozdravljanjem »na pravi strani slovenske zgodovine« ...

Ampak vrnimo se nazaj k Janji Sluga. Če mnogi ne vemo čisto dobro kaj naj si o tej političarki mislimo se zdi, da tudi ona sama ne ve, kaj naj si misli o lastni politični poti. V ponedeljek v Studiu City je izjavila, da z Janezom Janšo ne bi šla spet v koalicijo, že v petek pa smo lahko v njenem intervjuju v Mladini lahko prebrali, da vstop SMC v koalicijo z Janezom Janšo ni bil napaka … !? Če nekdo ocenjuje, da po propadli zvezi ne bi šel spet v koalicijo, je mogoče sklepati, da misli, da je bila propadla zveza napaka. In če pove, da odhod v koalicijo ni bila napaka, bi si mislil, da bi to izkušnjo še kdaj ponovil. Tako prva kot druga varianta sta mogoči, eno in hkrati drugo pa ne zdrži osnovne logike, niti inženirske logike Aleša Hojsa ne. Še bolj kot ta Slugin paradoks je zanimiva njena utemeljitev, zakaj to ni bila napaka. Povedala je nekako takole: »Imeli smo slabe javnomnenjske rejtinge in zato je bilo prav, da smo šli v koalicijo.« Kot je bilo videti iz konteksta intervjuja, jo je spraševalec spraševal, ali je bila ta koalicija dobra izbira za državo in državljane. Ona pa je odgovorila, da je bila koalicija dobra za njih, saj bi bile predčasne volitve slabe – na teh bi se namreč njena in njenih kolegov politična kariera končala. In potem je sledilo modrovanje, da je bilo narobe le, da niso bili v SMC dovolj notranje trdni in močni, da bi JJja kot nekakšen »korektiv« zauzdali in ga – tega divjega konja slovenske politike – zajahali ter na njegovem hrbtu v uravnoteženi smeri dosegli zelene poljane političnih zmag.

Nekaj podobnega javno ponavlja tudi Igor Zorčič: da ta njegova odločitev - v prvi vrsti njegova, saj brez njegove privolitve Počivalšek SMC ne bi zmogel odpeljati v naročje JJ - pred enim letom ni bila napaka. Menda je po koncu vse te fantastične SMC avanture kriv le Počivalšek, ki je pokvaril ta genialni plan. Pustimo ob strani dejstvo, da ne Zorčič ne Sluga ne premoreta političnega spomina, da je Janez Janša v svoji predolgi politični karieri še vsakega, ki je šel z njim v koalicijo, oglodal do kosti, če ne že pojedel s kožo in kostmi vred. Da niti ena stranka ni prišla iz njegovega objema cela, marsikatera pa je iz parlamenta ali celo absolutno izginila. Pozabila sta, da gre za partnerja, ki ima armado častilcev in vernikov in si lahko privošči zdrsov kolikor hoče, med tem ko njegovi partnerji nimajo vernikov, pač pa le kritične volivce, ki jih ocenjujejo po njihovih delih. In jim zato taisti »partner« Janša zlahka pripravlja pasti in afere, ki jih povsem oslabijo, zaradi katerih izgubijo vsakršno podporo in jih – ko ostanejo brez pristašev - spremenijo v sence političnih strank. V politične zombije, ki le še zvesto in brezvoljno sledijo njemu, princu teme. Pa v resnici tega Sluga&Zorčič nista pozabila – pred enim letom sta vsa ta opozorila skupaj s Počivalškom - tudi s strani spodaj podpisanega - le preslišala … Sirenska pesem iz Janševih ust je bila preopojna in prevabljiva, da bi se ji dalo upreti.

Za hip še enkrat razmislimo o Zorčič&Sluga oceni njunega političnega dela: »Vstop v koalicijo z Janezom Janšo ni bil napaka.« Potem ko je: - v enem letu ta koalicija spravila državo v vsakem smislu na kolena; - pod vprašaj postavljen način našega življenja, ki ga živimo zadnjih 30 let in je ogrožena vsa pahljača podsistemov in javnih servisov: od okolja, izobraževanja, zdravstva do medijev; - na obzorju vzpostavitev približka režima iz svinčenih časov realsocialističnega enoumja; - Slovenija osramočena pred vso Evropo zaradi mračnjaškega nastopaštva predsednika vlade, ki se odlikuje s svojim neznanjem, sovraštvom in primitivizmom; - bila pandemija (po komunističnem receptu) izkoriščena kot kriza, ki lajša pot revoluciji in so zaradi katastrofalno neustreznih ukrepov ob ignoriranju stroke posledice (masovno umiranje starostnikov v DSOjih, nenabava cepiv itd.) grozljive …

Po vsem tem Sluga in Zorčič menita, da vstop SMC v koalicijo z Janezom Janšo ni bila napaka! Povejmo čisto naravnost – niso problem Janez Janša in njegovi. Oni so kar so in bodo to ostali. Problem so politiki, ki sicer niso to, kar je Janez Janša - a sami niso prepričani v to, kaj so. Njihova politična usmeritev je spremenljivka, naravnana na preživetje na političnem trgu. Kalibri, ki so v stanju spraviti na oblast Janeza Janšo in po enem letu, ko demokracija v Sloveniji po Floydovsko ječi »I can’t breathe«, mirno zatrjujejo, da njihova odločitev ni bila napaka, so grobarji demokracije!