Film / Thunder Force
Ben Falcone, 2021
proti
Maščevalki.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
proti
Maščevalki.
Covid-19 in podnebne spremembe niso še nič. Pazite: leta 1983 Zemljo udarijo »medzvezdni kozmični žarki«, ki pri »izbrancih« povzročijo »genetsko transformacijo«, toda le pri tistih, ki imajo sociopatsko osebnost. Tem mutantom pravijo »Miscreants«. Ker so nizkotni – in spačeni. Odgovor nanje predstavljata Lydia (Melissa McCarthy), debelušna proletarka, nora na bend Van Halen (film je bolj nor na AC/DC, še bolj pa na Glenna Freyja, če smo že ravno pri tem), in Emily (Octavia Spencer), genialna znanstvenica, sicer nekdanji sošolki in prijateljici, ki se po dolgi hladni vojni spet srečata, toda bolje bi bilo, če bi odšli na obletnico mature, kot pa da se prelevita v Thunder Force, superjunaški duo, čistilki Chicaga (kriminala, politične korupcije ipd.), skrčeno in okrajšano verzijo Maščevalcev – Lydia je »čudežna«, Emily pa nevidna.
Toda film zveni kot vic, ki ga nekdo pripoveduje pod vodo. Preveč je bebav, da bi bil napet, preveč je zagledan vase, da bi bil kreativen, in premalo je nor, da bi bil gledljiv. Še celo kot metafora opolnomočenja ne leti. Da gre za hvalnico duhu mesta (Chicaga), pa vam itak kapne šele, ko slišite Freyjevo balado You Belong to the City – dvakrat! (Netflix)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi