Uredništvo

26. 4. 2021  |  Politika

Janševa vlada na Dan upora proti okupatorju s poezijo domobranskih pesnikov

Provokacija ob dnevu, ki pozdravlja upor proti fašizmu 

Domobranska kolaboracija z nacističnim okupatorjem. Domobranski general Leon Rupnik na prvi domobranski prisegi na Hitlerjev rojstni dan na bežigrajskem stadionu 20. aprila 1944.

Domobranski general Leon Rupnik na prvi domobranski prisegi nacističnemu okupatorju na Hitlerjev rojstni dan. Bežigrajski stadionu 20. aprila leta 1944.
© Fotograf: neznan, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Vladni urad za komuniciranje (Ukom) je v izjavi za medije sporočil, da bo torkova državna proslava ob Dnevu upora proti okupatorju potekala na Mali gori nad Ribnico. Tam je namreč 13. maja leta 1941 prišlo do spopada med tremi pripadniki organizacije TIGR in italijansko karabinjersko patruljo iz Ribnice, ki so jim pomagali tudi trije domači orožniki. Boj na Mali gori velja prvi oborožen spopad z okupatorjem v Sloveniji, ribniške kraje pa je sicer bolj kot partizanstvo zaznamovalo domobranstvo.

Precej nenavadna je izbira slavnostnega govornika na državni proslavi, saj bo to kar minister za gospodarstvo in predsednik stranke SMC Zdravko Počivalšek. Izbira vsebine programa pa je na dan, ko naj bi se poklonili partizanskim herojem, ki so našo deželo osvobodili izpod rok fašizma in nacizma, več kot zgolj nenavadna in bi jo težko označili za kaj manj kot provokacijo.

"V vsebinskem slovesnosti delu bo poudarjena čistost misli in duha, izražena skozi poezijo predvsem malo znanih ali celo nekolikanj zamolčanih avtorjev Franceta Balantiča in Lojzeta Grozdeta, po drugi strani pa iz uveljavljenega avtorja Karla Destovnika Kajuha. Prav preplet obeh poetik in subtilno izbranih glasbeno povezovalnih elementov bo na najlepši možni način skušal osvetliti čas, ki je še danes zarezan v srčiko zgodovinske zavesti slovenskega naroda," je v izjavi za medije sporočila Janševa vlada.

Vladna stranka SDS ima sicer precejšnje težave s praznikom Dneva upora proti okupatorju, saj praviloma podpira slovensko domobranstvo, ki se proti okupatorju ni borilo, temveč je z njim sodelovalo oziroma kolaboriralo. Počivalšek je v svojih zapisih Ovobodilno fronto (OF) oziroma partizanstvo sicer že nekajkrat podprl, zato so se v vladi s tem, da kar njega postavijo na govorniški oder, izognili neprijetni situaciji. Med govorniki na tako pomembni državni proslavi tako ne bo nikogar iz največje vladne stranke (SDS). 

Kdo sta bila Balantič in Grozde?

Na pesnika Franceta Balantiča (1921–1943), rojenega v Kamniku, senco meče njegovo delovanje med 2. svetovno vojno, saj je bil dejaven udeleženec z okupatorjem sodelujočega domobranskega gibanja. Leta 1942 je bil interniran v italijanskem Gonarsu, po izpustitvi iz italijanskega taborišča pa je odšel med vaške stražarje in potem v domobransko vojaško enoto. Leta 1943 je ob partizanskem napadu na domobransko postojanko v Grahovem padel v uniformi domobranskega častnika. Kmalu je postal ikona domobranskega izseljenstva v dokazovanju kulturnega odpora proti komunistični revoluciji.

Zgodba o Lojzetu Grozdetu (1923 - 1943) je sicer kanček kompleksnejša, a bolj sporen je mit, ki sta ga desnica in cerkev spletli desetletja po njegovi smrti. Grozdeta so ga leta 1943 zaradi suma delovanja za domobrance ubili partizani. Njegovi posmrtni ostanki, shranjeni v cerkvi na Zaplazu, so danes čaščene relikvije, verniki pa romajo po njegovi zadnji poti. Za slovensko desnico je Lojze Grozde simbol čiste duše, ki je predanost bogu plačala z grozovito smrtjo; domobranski duhovnik Anton Strle, začetnik mita o njegovem mučeništvu, je trdil, da so mu borci Tomšičeve brigade med zaslišanjem odrezali ušesa in jezik, iztaknili oči in porezali prste na nogah. A ko je leta 1999 tedanji metropolit Franc Rode odredil izkop trupla in sodnomedicinski pregled, ta ni potrdil izživljanja, pač pa je pokazal, da je žrtev umrla zaradi strela v glavo. Na trhlih nogah je tudi trditev, da so partizani Grozdeta ubili zaradi nabožnih knjig – nekdanji pripadniki Tomšičeve brigade, ki so odločno zanikali vsakršno mučenje, so raziskovalcu Ladu Kocjanu povedali, da sta ujetnikovo usodo zapečatila dovolilnica o prostem gibanju, ki so jo Italijani praviloma izdali zgolj svojim pomagačem, in pismo, v katerem je neznani pisec od mirnskega župnika, sicer lokalnega organizatorja bele garde, zahteval seznam okoliških partizanskih enot. 

Karel Destovnik (1922 - 1944), s partizanskim imenom Kajuh, pa je bil slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj. Padel je leta 1944 v Zavodnju. Leta 1953 je bil, kot edini slovenski kulturnik, razglašen za narodnega heroja.

Povzdigovanje domobranstva

Ob 80. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte (OF) in pred Dnevom boja proti okupatorju je predsednik Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Marjan Križman poudaril, da je ponovno nastopil čas osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki mora "združiti vse ljudi, ki jim ni vseeno, kam gre ta svet in kam nas vodijo vladajoči". 

"V Sloveniji imamo stranko, ki gradi svoj kapital na zanikanju NOB in povzdigovanju domobranstva. Smo ena redkih držav, ki se hvali z izdajstvom," je pred dnevi poudaril Križman.

"V Sloveniji imamo stranko, ki gradi svoj kapital na zanikanju NOB in povzdigovanju domobranstva. Smo ena redkih držav, ki se hvali z izdajstvom."

Marjan Križman,
predsednik ZZB NOB

Dan boja proti okupatorju je namenjen spominu na slovensko odporništvo skozi zgodovino, posebej protifašističnemu boju. Danes so na Vidmarjevi vili v Rožni dolini odkrili spominsko ploščo v počastitev 80. obletnice ustanovitve OF in njene vloge v uporu proti okupatorjem. Navzoča sta bila predsednik republike Borut Pahor skupaj z veleposlanico Zvezne republike Nemčije Natalie Kauther. Plošča je bila postavljena kot poklon zapuščini vile, ki danes služi kot rezidenca veleposlanikov Nemčije v Sloveniji, so sporočili iz urada predsednika republike. Na dan praznika bo Pahor iz predsedniške palače nagovoril državljane ter položil venec k spomeniku Osvobodilne fronte (OF) v Rožni dolini.

Venec v Rožni dolini, pa tudi pri grobnici narodnih herojev v parku pri poslopju parlamenta, bodo položili tudi v ZZB NOB, ki v torek v spletni obliki pripravlja svojo ločeno spominsko slovesnost. Razumljivo je, da z vladno proslavo, na kateri bodo brali poezijo domobranskih pesnikov, ne želijo imeti nič. 

Italijanski filozof Umberto Eco je nekje zapisal, če ga parafraziramo, da fašizem, pa tudi kolaboracija enako zaudarjata, pa naj se imenujeta kakorkoli že.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.