Ihta / Maja Novak: Oda terasi

O, terasa, srečna, draga betonirana površina, velika 50 kvadratnih metrov, med zadnjimi vrati gostilne in plotom nad Ljubljanico, domača! Kjer mizica in stol stojita, čakajoča name kakor hiša mojega očeta! Kjer spodaj plavajo nutrije. Če b’ uka žeja me iz moj’ga sveta nikoli ne zvabila drugam, bi me zvabila nate: ti si bila moja gimnazija, moj faks, moja najvišja bolonjska stopnja, ti si moje poklicno izpopolnjevanje, na tebi, o, terasa, sem ob pivu prebrala nešteto kriminalk, ljubičev in romanov kar tako ter v 15 zaporednih dopoldnevih celo malce zahtevnejše delo Davida Graeberja Dolg. O, kindle, ki mi ga je posodila prijateljica, da mi ni bilo treba pestovati tistega špeha v papirnati obliki! Ampak zlasti, o, terasa, in, o, natakarice, ki me po treh urah branja in treh pivih še niso spodile domov.