Plošča / La Femme: Paradigmes

+ + +

Glamurozni electro pop/psych rock kolektiv, eden najprepoznavnejših francoskih indie bendov našega časa, je pod taktirko kitarista Sache Gota in klaviaturista Marlona Magnéja od izdaje vznemirljivega prvenca Psycho Tropical Berlin (2013) med globalnim poslušalstvom obudil lik šik eksistencialista s čikom v ustih, ki so ga utelešali v glasbi kameleonski šansonjer Serge Gainsbourg, na papirju kak Albert Camus (tisti s Cartier-Bressonovega portreta), na velikem platnu pa novovalovski liki Jean-Luca Godarda. Ne preseneča, da je muzika skupine precej cinematična in bi zato fino delovala kot soundtrack za romantične eskapade, kakršni sta Do zadnjega diha (1960) in Nori Pierrot (1965). Zato bend od časa do časa zveni kot kičasta milenijska karikatura zgodovine kulske francoske muzike in takrat pride prav Netflixu ter različnim modnim znamkam. Na splošno pa si ekipa z eklektičnim lotevanjem glasbe prizadeva za preseganje pastiša in stavi na lasten izraz; to ponovno bolj ali manj uspešno dokazuje tudi na tretjem albumu.