Film / Izbrisati zgodovino

Effacer l’historique, 2020, Gustave de Kervern & Benoît Delépine 

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 18, 7. 5. 2021

za +

Permanentna revolucija.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 18, 7. 5. 2021

za +

Permanentna revolucija.

Če ste pred leti gledali film Louise-Michel, ki sta ga posnela Gustave de Kervern in Benoît Delépine, potem se gotovo spomnite, da je šlo za zgodbo o delavcih, ki sklenejo, da bodo najeli poklicnega morilca – likvidiral naj bi direktorja, ki je čez noč zaprl tovarno, v kateri so pustili svoja življenja, svoj znoj, svojo kri. No, v komediji Izbrisati zgodovino, ki sta jo posnela Delépine in de Kervern, pa trije socialni marginalci, ki so postali žrtve nove spletne »ekonomije«, sklenejo, da bodo obračunali s tehnološkimi giganti (Apple, Amazon ipd.). Marie (Blanche Gardin), zapuščena obupanka, se nehote znajde v »porniču«, tako da postane žrtev spletnega izsiljevanja, Bertrand (Denis Podalydès), fen e-trgovine, ima hčerko, ki postane žrtev spletnega zastraševanja, Christine (Corinne Masiero), fenica serij, pa je šoferka (à la Uber), ki ji preživetje ogroža spletni sistem ocenjevanja.

Vsi trije so videti kot ludisti, ki skušajo razbiti in ustaviti »stroje« (strežnike), toda če se hočejo znebiti spletnih Scil in Karibd, morajo izbrisati svoje lastne (spletne) zgodovine. Smešni in patetični so, ker šele spontano ugotovijo, da splet – »nova normalnost«, nova odvisnost – življenje spreminja v entertainment, ljudi pa v permanentne protestnike, permanentne borce proti klestenju svobode in zasebnosti. A tako je danes videti revolucija. To je vse, kar je v dobi individualizma, ki ga narekujeta neoliberalizem in digitalno nomadstvo, ostalo od kolektivne akcije – boj za pravice. (od 6. maja na voljo na slovenskih portalih videoteka.demiurg.si & online.artkinomreza. si)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Javna pamet

Jože Vogrinc: Priznajmo Palestince in Palestinke!

Mera dejanskega priznavanja suverenosti Palestine je odnos do njenih državljanov in državljank

Teden

Nedopustne grožnje

Pravnomočna obsodilna sodba zaradi grožnje novinarju Eriku Valenčiču 

Intervju

»Po novem bodo imeli tisti z zdaj najnižjimi pokojninami deset odstotkov višje pokojnine«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje