Igra zastaranja

Ko je Janez Janša po mesecih prestavljanja narokov vendarle stopil pred kazensko sodišče v Celju, se je obravnava končala, še preden se je začela. Oba sodnika porotnika, ki v sodnem senatu sedita ob poklicni sodnici, sta bila izločena, ker sta člana SDS. Naključje? Morda.

Ni bilo prvič. Enako se je zgodilo na prvotnem sojenju v isti zadevi, v kateri je bil Janša nekoč že obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi razžalitve novinark RTV Slovenija Evgenije Carl in Mojce Pašek Šetinc. Na prvotnem sojenju so zagovorniki novinark ugotovili, da je ena izmed sodnic porotnic članica SDS, ta je to priznala in bila izločena.

Ironija je v tem, da je bila prav ta izločitev porotnice povod za razveljavitev sodbe na višjem sodišču. Sodeča sodnica je imela na izbiro (ponovno) prestavitev zadeve ali imenovanje nove porotnice in zaključek zadeve isti dan. Odločila se je za drugo možnost, v postopku imenovanja nove porotnice pa sta nastali dve formalni napaki, med drugim je šlo za kršitev načela pravice do naravnega sodnika. Sodnica je namreč izbrala in imenovala prvega porotnika s seznama, ki se je lahko še isti dan udeležil sojenja. Višje sodišče pa je odločilo, da bi lahko imenovala zgolj naslednjega porotnika ali porotnico po vrstnem redu. In če se ta sojenja ne bi mogel udeležiti, pač prestavila nadaljevanje.

Ko se je prejšnji četrtek po šestih prestavitvah (ker je Janša opravičil izostanek) ponovno sojenje le začelo, je takoj zastalo, ker se ena od porotnic sojenja ni mogla udeležiti. Nadaljevalo se je v petek, ko sta se oba porotnika obravnave udeležila, a je porotnica na kraju samem sporočila, da je članica SDS, porotnikovo članstvo v tej politični stranki, ki ji predseduje obtoženi, pa so razkrili zastopniki novinark. Sodeča sodnica je potem (v skladu s sodbo višjega sodišča) imenovala naslednji dve porotnici s seznama, a ti se sojenja tisti dan nista mogli udeležiti, zato ga je prestavila na začetek junija. Naključje ali ne, vse to je v prid jasnemu cilju obrambe, da zadeva zastara.

Ni pa naključje, da se je Janša odločil za porotno sojenje, čeprav lahko po zakonu izbere, da mu sodi zgolj (poklicni) sodnik posameznik. Porotno sojenje sicer samo po sebi podaljša postopek. Vendarle je treba zagotoviti prisotnost dodatnih dveh točno določenih ljudi na vsakem izmed narokov. Če se kateri seje ne more udeležiti, se sojenje prestavi.

Poleg tega gotovo ni naključje, da Janša zavrača možnost, da bi mu bilo sojeno v nenavzočnosti, njegov odvetnik Franci Matoz vztraja pri izvedbi kar 24 novih dokaznih predlogov na ponovnem sojenju v zadevi, kjer je bilo že vse povedano in ugotovljeno, sodba pa razveljavljena zaradi formalnosti.

Ob zapisanem je jasno, da bo dobrih 13 mesecev, kolikor je še do zastaranja v tej zadevi, minilo zelo hitro. Sploh, ker bo Janša v času predsedovanja Slovenije EU (opravičljivo) še bolj obremenjen in za sodišče še težje dosegljiv.