Igra zastaranja

Spoštovani.

V 20. Mladine z dne 21.5.2021 je na strani 10 objavljen članek novinarja Petra Petrovčiča z naslovom Igra zastaranja.

Novinar v tretjem odstavku navedenega članka navaja: »Ironija je v tem, da je bila prav ta izločitev porotnice povod za razveljavitev sodbe na Višjem sodišču v Celju. Sodeča sodnica je imela na izbiro ponovno preložitev zadeve ali imenovanje nove porotnice in zaključek zadeve isti dan. Odločila se je za drugo možnost, v postopku imenovanja nove porotnice pa sta nastali dve formalni napaki, med drugim je šlo za kršitev načela pravice do naravnega sodnika. Sodnica je namreč izbrala in imenovala prvega porotnika s seznama, ki se je lahko še isti dan udeležil sojenja …« Takšne trditve novinarja niso točne in pri povprečnemu bralcu ustvarjajo napačen vtis, da je prišlo do razveljavitve sodbe sodišča 1.stopnje zaradi procesne napake predsednice senata, kar pa ni res.

Predsednik senata namreč nima nobenih pristojnosti glede določanja sodnikov porotnikov.

V skladu z določbami Sodnega reda določa sodnike porotnike predsednik sodišča.

Postopek določanja sodnikov porotnikov je natančno predpisan v 175. členu Sodnega reda.

V skladu s citiranim členom predsednik sodišča določi sodnike porotnike po abecednem redu priimkov sodnikov porotnikov iz seznama sodnikov porotnikov in pri tem pazi na njihovo enakomerno obremenjenost.

Ko predsednik sodišča določi sodnike porotnike za posamezni obravnavni dan, vpiše sodna oseba, določena z razporedom dela, datum obravnave v kartotečni list sodnika porotnika in odpravi vabila.

Sodnik, ki sodi v zadevi, torej nima nobenih pooblastil glede določanja sodnikov porotnikov.

V skladu s 174. členom Sodnega reda le izpolni predpisan obrazec , ko razpiše datum glavne obravnave, naveden obrazec pa se posreduje predsedniku sodišča, ki nato določi sodnike porotnike.

Do razveljavitve prvostopne obsodilne sodbe ni prišlo zaradi napačnega ravnanja predsednice senata (sodeče sodnice), temveč, kot je zapisalo Višje sodišče v sklepu opr.št. II Kp 14840/2016 z dne 7.6.2019 zato, ker se je sodišču druge stopnje „porodil resen dvom v pravilnost postopanja sodišča prve stopnje pri določanju nove sodnice porotnice, saj spisovni podatki nakazujejo, da bi lahko bila sama izbira in določitev sodnice porotnice, mimo določb Sodnega reda, prepuščena vodji sodnih zapisnikarjev, ne da bi bila za takšno postopanje sploh pooblaščena s strani začasne predsednice sodišča oziroma, da bi imela za svoje ravnanje podlago v zakonu ali sodnem redu.“