Kultura / Politični plakat

Izbor 20 plakatov skupine Novi kolektivizem, ki so nastali med letoma 1985 in 2020

Uredništvo
30. 5. 2021

Plakatna galerija Figovec v Ljubljani
© Katja Goljat

V TAM-TAMovi plakatni galeriji Figovec v Ljubljani je do 17. junija na ogled razstava Novi kolektivizem: Pro et Contra. Projekt, ki ga je Novi kolektivizem zasnoval v sodelovanju s TAM-TAM Inštitutom, prikazuje razvoj političnega plakata oblikovalskega kolektiva, in sicer z izborom 20 plakatov, ki so nastali med letoma 1985 in 2020.

"Pričujoči pregled političnega plakata Novega kolektivizma omogoča vpogled v njihovo natančno strategijo delovanja, hkrati pa se kaže tudi kot specifičen prerez nevralgičnih točk širšega družbenega konteksta v preteklih štiridesetih letih."

Tevž Logar

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v slovenskem prostoru pričelo odpirati polje za nove fenomene v likovni umetnosti. Del tega in eden izmed motorjev ustvarjanja nove paradigme v polju umetnosti je bilo tudi leta 1984 ustanovljeno gibanje Neue Slowenische Kunst. Z namenom usklajevanja celostne podobe gibanja NSK so tri ustanovne skupine (Laibach, Irwin in Gledališče sester Scipion Nasice) ustanovile oblikovalski kolektiv Novi kolektivizem, v katerem je bil tudi po en član iz ostalih skupin: Dejan Knez, Miran Mohar, Darko Pokorn in Roman Uranjek.

© Katja Goljat

"Povezovanje, sodelovanje, nenehen pretok idej med skupinami NSK je izoblikovalo gibanje, ki je že na začetku rušilo meje likovne umetnosti, velik pečat pa je pustilo tudi v širšem polju kulture ter zelo aktivno poseglo tudi na druga družbena področja. Brez dvoma je ključno vlogo za poseg v realni socialni in politični prostor odigral prav Novi kolektivizem, ki je, tako kot ostale skupine, kot osnovno metodo delovanja uporabljal t. i. retroprincip, ki pomeni poseganje v izbrane motive, njihovo apropriiranje in reinterpretacijo. Pričujoči pregled političnega plakata Novega kolektivizma omogoča vpogled v njihovo natančno strategijo delovanja, hkrati pa se kaže tudi kot specifičen prerez nevralgičnih točk širšega družbenega konteksta v preteklih štiridesetih letih," je zapisal Tevž Logar.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kultura

»Priseljenci nosimo v sebi sram, ker ne pripadamo družbi«

KOMENTAR DNEVA

»Nasilje ne sme postati politično orožje v rokah političnih strank«

Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever za umiritev razmer

»Država je odpovedala pri vključevanju Romov«

Varuh človekovih pravic je opozoril, da so izbruhi nasilja odsev sistemskih pomanjkljivosti