Nedeljska poezija #68

Cvetka Bevc: pesem iz zbirke In vendar sem

V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Cvetke Bevc iz zbirke In vendar sem.

Pleme

V čakalnici pri frizerju je huje kot

v zdravstvenem domu.

Tam mi soseda ne bi zaupala:

»Nekaj časa mi je še ostalo.«

***

Tam druga pred drugo skrivamo roke,

ker na prstih kričijo artritični členki,

ki so maternicam pomagali podreti šotore,

namnožili otroke le v gubah,

ki nam dan za dnem žgejo obličje,

da v očeh nekdanjih moških žvižgačev

postajamo starejše sestre.

***

Pleme ne(več)plodnih žensk

na spletnih straneh pod izmišljenimi profili

deli strah in radovednost,

neutrudna vola v vpregi minevanja,

tu se lahko objavi fotografija obupa,

začinjena z opazkami ljubimcev,

da tam spodaj primanjkuje strasti,

kar zveni kot labodji spev,

da je tam spodaj posušena češplja,

kar napeljuje k skriti uporabi lubrikanta,

ker mogoče bo vendarle vsaj še enkrat

mezelo med nogami kot Bachova fuga.

Ker – ne gre, da bi jo on zaradi tega

po štiridesetih letih pobrisal drugam.

Pa saj potrebuješ nekoga,

da te dvigne na noge, ko te preseka v križu ...

***

Ni privoščljivosti v teh zgodbah,

ne strmenja nad pomeni,

ki jih šele spoznavamo.

***

Jezik plemena se na novo sestavlja,

besede vedno bolj udomačeno

same od sebe padajo iz ust.

Ne utegnemo več nenehno razsojati,

kaj je primerno in kaj ni,

zdaj smo polno zaposlene za tekočim trakom,

kjer razporejamo naše zgodbe v preteklost.

***

Ki postaja skoraj tako popolna

kot na novo nanešena barva za lase.

Cvetka Bevc: In vendar sem

Založba Pivec, 2020

Cena: 19,95 €

Povezava do nakupa >>