Sedmi dan

proti

Zloraba otrok.

Charlie (Brady Jenness) je najstnik, ki očitno ni videl šokerja Ouija – če bi ga videl, potem ne bi pustil, da ga obsede ouija. Ker ga obsede, pobije svoje starše. Ker pa živimo v času, ko načelo ločenosti države in cerkve izgublja veljavo, vstopi cerkev, ki sklene – iz malega, ki čaka na sojenje, je treba najprej izgnati hudiča. Še toliko bolj, ker demoni ponovno razsajajo – kot virus. In že nadenj pošljejo očeta Petra (Guy Pearce), ki mu je eksorcizem nekoč, v mladosti (no, v flešbeku), padel iz rok (»Zlo je premeteno, demoni so nepredvidljivi«), in njegovega vajenca, Daniela (Vadhir Derbez), novi up eksorcizma. Oče Peter in oče Daniel sta sicer reinkarnaciji očeta Merrina (Max von Sydow) in očeta Karrasa (Jason Miller) iz Friedkinovega Izganjalca hudiča (s pridihom Dneva za trening), toda Sedmi dan je daleč od Izganjalca hudiča – le enolična zgostitev njegovih najočitnejših, povsem zlajnanih, ne ravno inventivno osveženih klišejev. Film najde zlo tudi v sami katoliški cerkvi – v pedofilskih zlorabah otrok.

A tu se zastavi povsem logično vprašanje: je to res problem, ki naj ga rešijo z eksorcizmom? So zlorabe otrok res le notranja zadeva same cerkve? Je to res le »cerkvena stvar«? Eksorcizem tu deluje le kot ena izmed oblik prikrivanja spolnih zlorab. (v kinu)