Knjiga / Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Peterburški letopis / Bele noči

Goga, Novo mesto, 2021, prevod: Urška Zabukovec, 24,90 €

Bernard Nežmah
MLADINA, št. 26, 2. 7. 2021

+ + + +

Kratki zgodnji deli pisatelja, ki ga poznamo kot avtorja tisočstranskih romanov. Čtivo za bralca, ki bi se želel izmakniti trenutku vsakdanjosti s skokom v peterburški utrip izpred 170 let.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Bernard Nežmah
MLADINA, št. 26, 2. 7. 2021

+ + + +

Kratki zgodnji deli pisatelja, ki ga poznamo kot avtorja tisočstranskih romanov. Čtivo za bralca, ki bi se želel izmakniti trenutku vsakdanjosti s skokom v peterburški utrip izpred 170 let.

V prvem delu popisuje Dostojevski kot časnikar/feljtonist duh časa. Ironija zgodovinskega ponavljanja je že začetek: polovica mesta ima gripo. Seveda antagonizem med prestolnicama: samo v Moskvi ljudje počivajo pred delom. Zmaga esprita nad kapitalom: koliko več pomeni človek, ki ima vedno na zalogi novico, ki je še nihče ne pozna. Najbolj ostudna oblika reveža: svetovljan, ki je zapravil zadnjo kopejko, a se iz občutka dolžnosti vozi v kočijah. Beg meščanov v dače, ki anticipira sodobni turizem: da bi živeli neposredno, motritveno, da bi uživali v naravi, se dodobra nalenarili in pustili s skrbmi povezane vsakdanje neumnosti … a niti lenariti ne znamo, lenarimo z naporom brez užitka, nemirno, da je naš oddih mrzličen, da se spravljamo k oddihu in lenarjenju kot h kakšnemu napornemu in zahtevnemu opravilu.

V drugem predstavi sentimentalni roman na manj kot sto straneh. V prvem je avtor družbeni flaneur, tu je individualni. V prestolnici živi že leta, številne meščane pozna po obrazih, ne da bi kdaj spregovoril z njimi. Dialog najde drugod. Ko se sprehaja, ga ogovori hiša: Kako kaj vaše zdravje? Mene jutri čakajo obnovitvena dela. In mladenič, ki se pogovarja samo s stavbami, bo nekega večera pristopil k mladenki, ki stoji na mostu. Kako bo torej nekdo, ki ne uporablja besed, z njimi osvojil žensko dušo? Jasno – menage à trois, kot bi gledali novovalovski film.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kolumna

Janko Lorenci: Veliki so redki

Taki in drugačni voditelji

V središču

Kultura samozadostnosti

Pozabljamo, da se Janša še kako zaveda, da 95 odstotkov državljank in državljanov vse življenje živi predvsem, če ne celo samo v Sloveniji

Intervju

»Janša je stavil na napačnega konja«

Achiya Schatz, nekdanji izraelski specialec, strokovnjak za dezinformacije