Uredništvo

6. 7. 2021  |  Družba

Pravica do splava in umetne oploditve

Ustavna pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je bila v prvem desetletju 21. stoletja v Sloveniji dvakrat na resni preizkušnji

Janez Janša na shodu Za otroke gre, proti redefiniciji zakonske zveze leta 2015 v Ljubljani

Janez Janša na shodu Za otroke gre, proti redefiniciji zakonske zveze leta 2015 v Ljubljani
© Borut Krajnc

"Leta 1978 se je v Veliki Britaniji rodila Louise Brown, prvi otrok, spočet z metodo zunajtelesne oploditve. O tem je tedaj poročal tudi slovenski časopis Delo in novico pospremil s ciničnim komentarjem, da so z »otroki iz epruvete« tudi »pravniki dobili novo delovno področje«. Ta izjava se je kasneje potrdila v vrsti sodnih sporov in potrebi, da se področje natančno regulira s posebnimi zakoni. Odprta pravna vprašanja o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo so v začetku novega tisočletja razburkala tudi slovenski javni prostor in naposled leta 2001 celo pripeljala do referenduma, na katerem so vsi polnopravni državljani in državljanke odločali o tem, ali pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo podeliti tudi samskim ženskam," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisala Dr. Ana Cergol Paradiž, zgodovinarka.

"Slovenija je v novem tisočletju tudi edina evropska država, ki poleg Danske in Belgije postopke umetne oploditve v celoti krije z zdravstvenim zavarovanjem."

Dr. Ana Cergol Paradiž,
zgodovinarka

"Preden je politika razgrela javne strasti o vprašanju, ki je v resnici zadevalo zasebno življenje peščice posameznic, je medicina že prehodila pot do točke, ko je zunajtelesna oploditev v Sloveniji pomenila že rutinsko prakso. Skupina, ki jo je v Ljubljani vodila Lidija Andolšek Jeras, je že leta 1984 izvedla prvi postopek umetne oploditve, ki se je uspešno zaključil s porodom. Prvi slovenski deklici iz »epruvete«, dvojčici, sta na svet prijokali v Ljubljani. Leta 1989 se je tudi v mariborskem centru za reprodukcijo rodil prvi otrok, spočet z metodo zunajtelesne oploditve. Do preloma tisočletja so pri nas delovali že trije tovrstni centri, poleg mariborskega in ljubljanskega še postojnski. Dotlej so razvili posebne napredne metode za reševanje problema moške neplodnosti (oploditev jajčne celice z neposrednim vnosom semenčice v jajčno celico, ICSI ) in uvedli zamrzovanje zarodkov", je med drugim zapisala Cergol Paradiž.

"Od leta 2000 v slovenskih centrih za reprodukcijo poleg moških shranjujejo tudi ženske spolne celice. Delež rojstev otrok, spočetih zunaj materinega telesa, je v letu 2005 v Sloveniji znašal 3,9 odstotka in je bil tedaj najvišji v Evropi. Leta 2007 se je denimo pri nas vsako leto rodilo vsaj 500 tako spočetih otrok, v naslednjih letih je ta številka le še naraščala. Leta 2019 se je s postopkom umetne oploditve rodilo že 1300 otrok. Slovenija je v novem tisočletju tudi edina evropska država, ki poleg Danske in Belgije postopke umetne oploditve v celoti krije z zdravstvenim zavarovanjem", je med drugim zapisala Cergol Paradiž.

Več preberite v obsežnem članku v posebni številki Mladine.

Posebna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov

Posebna izdaja MLADINA ZGODOVINA (v treh delih je sodelovalo kar 23 zgodovinarjev ter vrhunskih analitikov družbe znanstvenikov) se zaključuje s tretjim delom, ki obravnava obdobje po letu 2000, včlanitev v Evropsko unijo, obdobje neoliberalizma in velike finančne krize, hkrati pa prinaša poglobljene biografije ključnih akterjev. Trilogija se je začela v osemdesetih letih, nadaljevala v obdobje nastanka države in demokracije, zaključuje pa se pri analizi sodobne Slovenije, tudi današnjega časa.

Kaj smo torej storili s priložnostjo, ki jo mali narodi dobijo redko in velikokrat zgolj po naključju? Več preberite v posebni izdaji Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.