Nove Vizjakove zvijače

Na nedeljskem referendumu bodo volivke in volivci odločili o usodi zakona o vodah, s katerim želi vlada razširiti mogoče posege v vodna in priobalna zemljišča, in to kljub širokemu nasprotovanju stroke in opozorilom, da s tem kršimo vodno direktivo EU. Vlada želi na občutljivih zemljiščih med drugim omogočiti postavljanje tako imenovanih enostavnih objektov, kot jih opredeljuje gradbena zakonodaja.

A tukaj je treba nujno poudariti, da je pred poslanci v državnem zboru tudi nov gradbeni zakon s podzakonskimi akti, ki jih je prav tako podpisalo ministrstvo za okolje Andreja Vizjaka in ki med drugim spreminjajo definicijo enostavnih objektov. Med te želi Vizjak po novem uvrstiti ekološke otoke in samostojno grajene objekte za oglaševanje in informacijske panoje ter oporne zidove z ograjami, med enostavne objekte pa bi po novem sodili tudi »urbana oprema in spominska obeležja, ki se gradijo na obstoječih javnih površinah«. Med urbano opremo sodijo »enostavno premakljivi objekti oziroma predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin«, od košev za smeti do kioskov.

Jasno torej je, da želi minister Vizjak s spremembami zakona o vodah in hkratnimi spremembami gradbene zakonodaje ne le omogočiti nove posege v vodna in priobalna zemljišča, pač pa razširiti tudi nabor enostavnih objektov, ki bi tam lahko stali. Ker te objekte opredeljuje podzakonski akt, torej uredba o razvrščanju objektov, izdana na podlagi gradbenega zakona, je jasno, da bo imela vlada povsem proste roke pri spreminjanju nabora enostavnih objektov. Uredbe namreč spreminja sama vlada, ne državni zbor. Zato je nujno preprečiti, da se v zakonu o vodah sploh omogoči postavitev enostavnih objektov na ekološko najobčutljivejših območjih, kot so vodna in priobalna zemljišča.

Kako močan motiv ima minister Vizjak za spremembo zakona o vodah, je mogoče sklepati iz tega, da je del predlogov, ki jih zakon predvideva, pristal tudi v aktualnem predlogu interventnega zakona o pomoči turizmu za omilitev posledic epidemije covid-19. Gre za določilo, ki bi omogočilo, da se sredstva sklada za vode porabljajo tudi za financiranje vodotokov. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je že opozorila na ustavno spornost takega predloga, saj bo vsebina zakona o vodah predmet referendumskega preizkusa. Ker se bodo volivke in volivci šele izrekli o zakonu o vodah, kar je njihova ustavno varovana pravica, uzakonjanje istih rešitev v drugih zakonih ni dopustno. Očitno je, da se vlada boji referenduma in skuša svoje doseči celo z ustavno spornimi »zvijačami«.