Se je Facebook res poskušal vmešati v referendum o vodah?

Pobudniki referenduma proti škodljivemu zakonu o vodah so se s številnimi težavami spoprijemali že med zbiranjem podpisov za sklic referenduma, ko se je začelo predčasno glasovanje, pa so se težave samo še stopnjevale. Ena od njih je bila povsem nova in zato še posebej zanimiva. Mar je res mogoče, da je Facebook nekaterim uporabnikom namerno onemogočil deljenje vsebin v povezavi s podporo nedeljskemu referendumu?

Facebook so na začetku tedna preplavile zgrožene objave uporabnikov, ki jim ni bilo jasno, zakaj ne morejo na profilu deliti vsebin, nanašajočih se na referendum. Upravičeno je domišljija ljudi segla precej daleč – vse do tega, da bi vlada lahko paktirala z ameriškim spletnim velikanom, da bi preprečila udeležbo, potrebno za dosego kvoruma na referendumu. To seveda ne drži. A kdo bi pravzaprav lahko ljudem zameril, da so pri vseh poskusih omadeževanja referendumskega vprašanja in vladnega zavajanja pomislili na najhujše? Verjetno res nihče.

Kot so zapisali v inštitutu Danes je nov dan (DJND), kjer so zbrali številna obvestila zaskrbljenih uporabnikov Facebooka, ki niso mogli deliti povezav ali objav, sklepajo, da je šlo pri blokadi objav »za avtomatizirano odločitev Facebookovih moderacijskih algoritmov in ne za človeško intervencijo«. Pri tem so dodali, »naj bo to opomin, da Facebook ni niti naš prijatelj niti odprt forum, temveč korporacija, ki bo za doseganje lastnih ideoloških ciljev brez težav utišala organizirano množico«.

Za dodatna pojasnila smo se obrnili na Filipa Dobranića (DJND) in povedal je, da obvestila, ki so jih prejeli uporabniki, še vedno pregledujejo, za zdaj pa so opazili, »da je najpogosteje prijavljena blokada deljenja povezav«. Se pravi, da so uporabniki lahko napisali, kar so želeli, in to objavili, a jim je bilo prepovedano deljenje povezav na druge vsebine. Ta prepoved je bila najverjetneje splošna – deliti niso smeli nobene povezave, ne glede na to, kam je vodila. Ker se je prepoved za uporabnike končala ob precej arbitrarno določenih urah, na inštitutu predvidevajo, da je šlo za avtomatizirano blokado. »Slovenija je na Facebooku razmeroma majhna in pri množičnem organiziranem deljenju povezav se hitro sproži kak algoritem za samodejno prepoznavanje ’neavtentičnega koordiniranega obnašanja’, čeprav gre tukaj za popolnoma avtentično akcijo,« je razložil Dobranić.

Pri tem je treba poudariti, tako Dobranić, da gre pri ugotovitvah za zdaj zgolj za špekulacije, a nas mora ta izkušnja vseeno spodbuditi k resnim pogovorom o alternativah Facebooku in k zavedanju, da komunikacijski kanal, v tem primeru Facebook, »ki ga financira nekdo z neposrednim interesom, da z nami manipulira,« se pravi oglaševalci, »ne more biti mesto demokratičnega diskurza«.