Kako nas je Danilo Türk streznil, ko nam je bil Igor Zorčič že malo všeč

V nedeljo smo imeli na TV Slovenija odlično priložnost za primerjavo – primerjali smo lahko dva normalna, razmišljujoča politika iz različnih dob. Najprej je Tanja Gobec gostila predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, takoj za njo pa Ksenija Horvat nekdanjega predsednika republike Danila Türka. Roko na srce, gledati Igorja Zorčiča v teh časih je pravi balzam za oči in uho – ker je pač dostojen, prijazen, no, pač zna se vesti, ni nasilnež, je artikuliran, kritično vprašanje zanj ni osebni napad nanj, na njegovo družino, vero itd. V tem svetu čudnih nasilnih trolov brez osnovnih manir, ki so ves čas v vojni, začenši z Janezom Janšo, Alešem Hojsem, Vaskom Simonitijem … tudi Matejem Toninom, ki je nasilen s svojo zlaganostjo, brezdušnostjo in premočrtnostjo, je Zorčič čisto ok. Že zato, ker vemo, da za tem njegovim besedovanjem ne stojijo neka iliberalna agenda in neka popolnoma neverjetna prepričanja, za katera smo mislili, da v Sloveniji nikoli ne bodo več dobili večinske moči.

In ko je Zorčič napovedal, da bo ustanovil stranko, se nam je zdelo, daj, daj, že zato, ker si elementarno normalen, ker nas ne skrbi, da boš naslednji dan predlagal kakšen popolnoma nor ukrep, prepovedal zbiranja, ali pa geje in lezbijke, ali pa odločil, da je kakšen slikar izrojena umetnost, kot se nam dogaja zdaj. No, tako navdušeni vseeno nismo bili: ker pri Zorčiču, še včeraj podporniku Janeza Janše, nas ves čas malo bega, da ga Janša pretežno pusti na miru, ker že imata neki prihodnji dogovor – z namenom, da Zorčič na prihodnjih volitvah pobere bolj umirjene sredinske glasove in nato skoči v koalicijo z Janšo za naslednja štiri leta. Janša ve: po naslednjih volitvah bo vlado lahko sestavil le z nekom, ki ga bodo ljudje volili v prepričanju, da ne bo pomagal Janši. Sliši se paranoično, a po vseh zaklinjanjih, ki smo jih doslej slišali, pa so bila prelomljena, je naša paranoja čisto umestna, mar ne?

Danes moramo biti na to pozorni, Janša bo poskusil volivcem nastaviti svojega človeka. Za zdaj je verjetneje, da bo to Janez Poklukar, minister za zdravje, za katerega že vemo, da ima blagoslov Janše, da ustanovi svojo stranko, pa tudi zasebni zavarovalničarji naj bi že pripravljali denar, da ga podprejo pri kampanji. No, seveda, saj so mu dolžni: Poklukar jim je že »spregledal« tako rekoč presežke, ki so jih ustvarili v času epidemije.

A za Zorčičem je potem v nedeljo nastopil bivši predsednik Türk in njegov nastop je bil res hladen tuš za naše navdušenje nad Zorčičem. Saj res, tako so videti pravi profesionalni politiki, ki vedo, o čem govorijo, ki razumejo politiko, ki so o njej kaj prebrali, ki imajo izkušnje in iz njih govori pač modrost, kakršno pričakujemo od državnikov. Nenadoma smo se zavedeli, kako nizka merila imamo zdaj, kako nas zadovolji že to, da človek (v tem primeru Zorčič) ni nevaren, šovinist in skrajnež – kar spregledamo njegovo plitkost in dejstvo, da govori ves čas samo o sebi in svojih interesih.

Dobra poteza TV Slovenija. Res streznilna.