Trst bo spet naš 

Trinajstega julija je minilo stoprvo leto od požiga Narodnega doma, simbola slovenske kulture v Trstu, o katerem sta »brata« Smiljanić naredila strip. Tako ju je v spremni besedi k italijanskemu prevodu stripa Črni plamen napačno poimenoval Davide Toffolo, stripar, ki ga tostran meje poznamo po delu Italijanska zima. Zoran Smiljanić se je ob pripovedovanju anekdote namuznil in povedal, da so se na predstavitvi knjige temu pošteno nasmejali: »Zdaj se tudi midva z Ivanom hecava, da sva fratelli, ker se ta simpatična napaka sliši, kot da sva iz kakšnega banda ali pa mafijca.« Zoran in Ivan sta namreč oče in sin.

Predstavitev italijanskega prevoda je potekala brez izgredov ali provokacij, v mirni stranski uličici ob knjigarni in restavraciji San Marco, v katero naj bi bil nekoč zahajal James Joyce. Prostor, star več kot sto let, je v ponedeljek obiskalo približno 50 ljudi, pa tudi policija, ki se je po kratkem ogledu odpeljala.

Predstavitev prevoda stripa o požigu Narodnega doma zaradi ukrepov proti širjenju koronavirusa ni potekala v danes že obnovljeni stavbi, saj ta nima primernih zunanjih prostorov. Tudi sicer je bil dom v ponedeljek zaprt. Šola, ki deluje v njem, je bila zaprta zaradi počitnic, knjižnica pa naj bi delovala po rednem delovnem času. V njej se v prihodnjih mesecih napoveduje razstava stripovskih tabel Črnega plamena, že čez nekaj let pa bo dogajanje verjetno še pestrejše. Po obisku Smiljanić meni, da bo dokončna vrnitev Narodnega doma slovenskim zamejcem trajala vsaj še »kakšno desetletje. Treba je organizirati pravno izpeljavo projekta, ugotoviti, kako bo s financiranjem in vodstvom. Tržačanom se za zdaj ne mudi, ker se zavedajo, da gre za velik zalogaj in da je bolje, da vse najprej dobro organizirajo. Ne gre samo za to, da formalno dobijo Narodni dom, ampak je zraven še kup drugih stvari.«

K čim hitrejšemu dejanskemu prehodu Narodnega doma v last slovenske narodne skupnosti v Italiji je ob obisku sredi julija pozval tudi predsednik Borut Pahor. Kot mu je zagotovil tržaški župan Roberto Dipiazza, si bo prizadeval, da se bo to zgodilo čim prej, takoj ko rešijo še nekaj formalnih težav. Veljaka sta se polna upanja sestala ob prvi obletnici podpisa dokumenta o prenosu lastništva, ki sta ga Pahor in italijanski predsednik Sergio Mattarella podpisala ob stoletnici požiga. Očitnega napredka glede vrnitve leto po podpisu sicer ni zaznati.

Čeprav se tržaški Slovenci zavedajo, da bo vračanje Narodnega doma počasen in zapleten proces, so s prenosom lastništva stavbe dobili potrditev, da so polnopravni člani tamkajšnje skupnosti vsaj na papirju. Tržaški župan je z namenom dodatne potrditve sodelovanja nekaj dni pred obletnico požiga Pahorju letos izročil najvišje mestno priznanje trije grbi Trsta.

Do dejanskega lastništva in ponovne uporabe Narodnega doma bo tako verjetno preteklo še precej vode, napisanih bo še veliko nekorektnih grafitov in podeljenih še več priznanj. Pravega duha slovensko-italijanskega prijateljstva pa bosta med obiskovanjem zamejskih šol jeseni širila vsaj »brata« Smiljanić. Konec leta bosta morda nadaljevala tudi na severni meji, saj se obeta še prevod v nemščino.