Film / Iskanje prijatelja za konec sveta

za

Kaj bi storili, če bi vedeli, da bo zdajle – danes, kmalu, čez nekaj ur – konec sveta? Bi začeli vreščati? Bi se skrili v klet? Bi klicali Bruca Willisa? Nikar! Raje si nataknite 3D-očala. Da konec sveta ne bo šel v nič. Liza (Zoe Lister-Jones), protagonistka tele vesele, poskočne armagedonske komedije, ve, da bo sveta zanesljivo konec in da preživlja zadnji dan na Zemlji (prihaja asteroid!), zato se v družbi svoje najboljše »prijateljice«, dejansko svoje »metafizične« mlajše verzije (Cailee Spaeny), sprehodi skozi predapokaliptični Los Angeles.

Ulice so prazne, bazeni tudi, mesto je tiho, o kaki paniki ni ne duha ne sluha, pa četudi je človeštvo tik pred izumrtjem – ljudje si očitno konec sveta zlahka predstavljajo. Lažje kot konec kapitalizma, bi dodala Slavoj Žižek in Fredric Jameson. Liza se tu in tam sooči s starimi »znanci« (starši, prijateljica, ljubimec), tu in tam pa sreča kakega ekscentrika, ki ponuja svojo zadnjo »točko«, patetični odsev nekdanje narcistične družbe spektakla (ne nastopa za publiko, ki je itak ni, temveč za nič!), a sama ostaja igriva in optimistična – konec sveta je ne moti, saj je to lepa priložnost, da preživi dan s sabo in svojimi grenkosladkimi tesnobami. Njeno življenje je bilo, kot slišimo, serija razočaranj in obžalovanj – »obžalovanje za obžalovanjem za obžalovanjem«. Nič ne bi imela proti koncu kapitalizma. Ali bolje rečeno: konec kapitalizma si tako zlahka predstavlja kot konec sveta. Ne brez razloga: konec sveta se ji je zgodil vsak dan. (VOD)

V4MJAJOxd6s