Luka Volk

30. 7. 2021  |  Mladina 30  |  Politika

Legenda o skrivnih prehodih pod Cankarjevim domom postaja resničnost

Evakuacija politične elite

Protestniki večkrat obiščejo stavbe oblasti, sedaj si oblast gradi skrivne rove, ki jih bodo uporabili v primeru hitrega umika

Protestniki večkrat obiščejo stavbe oblasti, sedaj si oblast gradi skrivne rove, ki jih bodo uporabili v primeru hitrega umika
© Borut Krajnc

Skrivni prehod pod Cankarjevim domom, ki naj bi povezoval osrednjo kulturno ustanovo v državi s parlamentom, že leta buri duhove, legenda celo pravi, da naj bi se bila v njem nekoč izgubila Svetlana Makarovič. A čeprav skrivnostnega prehoda v resnici nikoli ni bilo, naj bi zdaj nastal čisto pravi – le da parlamenta ne bo povezal s Cankarjevim domom, ampak predsedniško palačo s prostori slovenske vlade.

»Skrivnega prehoda ni bilo nikoli. Bile so le govorice, ki pa jih ni bilo mogoče utišati,« odgovarja nekdanji generalni direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik. Ko je med desetdnevno vojno za Slovenijo v dirigentski garderobi pisarno dobil tedanji minister za obrambo Janez Janša, v solistično garderobo pa se je naselil Igor Bavčar, ni bilo nič čudnega, da so se razširile govorice o domnevnih prehodih, namenjenih politični eliti, če bi prišlo do evakuacije.

A zdaj bodo besede postale meso. Vladni sekretariat namerava pod ljubljansko Gregorčičevo ulico zgraditi podzemni prehod, ki bo povezoval stavbo sekretariata – se pravi stavbo, v kateri je kabinet predsednika vlade – s prostori vlade na drugi strani ulice. Hkrati se bodo prihodnje leto začela tudi dela na Erjavčevi cesti, kjer napovedujejo gradnjo še enega podzemnega prehoda – ta naj bi povezoval prostore predsedniške palače s kletjo Cankarjevega doma. Prehoda bi bila povezana, kar bi omogočilo dostop do prehoda iz urada predsednika države, pa tudi iz vseh osrednjih prostorov vlade. Ker bo šlo za razmeroma ozke podhode pod zemljo, naj bi se uporabljali izjemoma – predvsem v zaostrenih varnostnih razmerah. Rotovnik o tem sicer meni, »da gre za varnostno pretiravanje, popolnoma nepotrebno kopanje luknje«.

Predlagana proračunska sredstva nakazujejo, da bo projekt vreden okoli 900 tisoč evrov, vlada pa se je morala – še preden je zaprosila za gradbeno dovoljenje – obrniti tudi na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in ga zaprositi za pogoje in mnenje o gradnji zaradi delnega poseganja na območje ostankov zunanjega jarka nekdanjega obzidja rimske Emone. Arheološke raziskave, ki bodo potekale med gradnjo prehodov, bo nadziral ZVKDS, pri 125 tisoč evrov vrednem poslu pa bo sodeloval s Skupino STIK.

Zaradi projekta se je vladni sekretariat povezal tudi z ljubljansko občino, s katero ima podpisan triletni dogovor o sodelovanju. Občina je že prej nameravala preurediti Gregorčičevo ulico. »Mi smo sicer želeli Gregorčičevo ulico že pred časom spremeniti v območje z omejenim gibanjem motornega prometa, a je trenutno projekt tak, da se bo uredila konstrukcija zgornjega ustroja ter zasadila drevesa,« so sporočili z občine. »Ocenjena vrednost ureditve Gregorčičeve ulice na podlagi idejne zasnove je 1,2 milijona evrov.«

Je pa »popolnoma nepotrebno kopanje luknje«, kot je projekt poimenoval Rotovnik, vsaj nekoliko bolj elegantna rešitev od tiste, ki si jo je vlada – tudi takrat z Janezom Janšo za krmilom – omislila ob vseslovenskih vstajah leta 2012. Takrat se je odločila za vgraditev novih betonskih vrat, skozi katera je bilo mogoče kompleks vladnih stavb zapustiti tudi na hitro, in to z zadnje strani. Po novem bo stavbo očitno mogoče zapustiti pod zemljo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.