»Gospod premier, to je Slovenija, ki vam nikoli ni bila blizu«

"Zakaj ne ostanete na svojem in pri svojem, gospod premier? Zakaj si niste zvesti in ne razdvajate, ne žalite, ne blatite, ne ločujete, ne ponižujete tudi zdaj? Zakaj skačete na vlak, ki ni vaš? Ker ne more biti vaš. Ker je to vlak neke Slovenije, ki je nočete. Ki je nikoli niste hoteli. Ker to je Slovenija, ki vam nikoli ni bila blizu in s katero nikoli niste ne znali ne hoteli živeti. To je Slovenija vseh tistih ljudi, ki jim priimek Čebašek pomeni povsem enako kot priimek Murić. Vseh tistih ljudi, ki jim ime Zoran pomeni povsem enako kot ime Klemen. Vseh tistih ljudi, ki jim je božič 7. januarja vreden enakega spoštovanja kot božič 25. decembra ali kot bajram. Vam, gospod premier, ni. Nikoli vam ni bilo enako, nikoli niste bili niti blizu temu – nemogoče je prešteti, kolikokrat ste to dokazali s svojimi besedami mržnje, izključevanja, ločevanja, neenakosti, delitve, zagrenjenosti in mračnosti. Ta reprezentanca, ta Slovenija bi bila manj vaša le še v primeru, če bi bil en košarkar v njej potomec najnovejšega vala nesrečnih migrantov iz drugih delov sveta, en pa odkrit homoseksualec. Ali če bi eden klečal v podporo pravicam temnopoltih, eden pa bi bil zavit v mavrično zastavo. Tudi taka, kot je, pa je ta Slovenija daleč od vaše Slovenije. Zelo daleč."

"To je naša Slovenija. To je Slovenija prijateljstva, različnosti in hkrati enakosti, združevanja in povezovanja, solidarnosti in pestrosti, pisanosti in čudovitosti. Naša Slovenija. Edina prava Slovenija. Slovenija v polfinalu olimpijskega košarkarskega turnirja – največjega, kar jih je. V našem polfinalu. Precej manj vašem. Če sploh kaj. V boju za kolajno. Našo kolajno. Precej manj vašo. Če sploh kaj."

(Športni novinar Andrej Miljković v časniku Ekipa SN v javnem pismu predsedniku vlade Janezu Janši, v katerem mu sporoča, da je Slovenija tudi v športu država povezovanja in ne delitev, kot jih promovira premierova nacionalistična stranka SDS)