Ty Segall: Harmonizer

2021, Drag City

+ + + +

Za povprečnega glasbenika ni dvoletno zatišje nič posebnega, za hiperproduktivnega mojstra garažnega rocka, ki je v zadnji dekadi redno izdajal vsaj po en album na leto, pa to ne velja. Kalifornijec je premor, med katerim je postavil svoj studio, brez fanfar presekal s frišnim albumom, ki drugače od eksotičnega predhodnika deluje kot vrnitev k njegovemu mogočnemu, zdaj še bolj sofisticiranemu in sodobnemu kitarskemu zvoku s pridihom kalifornijske psihedelije. Segall pač ni revolucionar; kot muzičar si prizadeva za preseganje rock klišejev in iz novih perspektiv servira že tisočkrat slišane riffe, ne da bi se vdal poceni nostalgiji in kopiranju legend na prvo žogo. Mastna kitarska nažigancija za iskalce svežine v rocku.