Peter Petrovčič

 |  Politika

Ustavne presoje zakona o tujcih ne bo

Varuh človekovih pravic Peter Svetina ni sledil svoji predhodnici Vlasti Nussdorfer, ki je zakon poslala na ustavno sodišče 

Begunci so s protestom v Ljubljani opozarjali na predolge postopke za ureditev statusa

Begunci so s protestom v Ljubljani opozarjali na predolge postopke za ureditev statusa
© Mojca Zabukovec

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je sporočil, da je s svojimi pogledi na novelirano tujsko zakonodajo seznanil Evropsko komisijo. S tem je dejansko sporočil, da se je po daljšem premisleku odločil, da ne bo zahteval ustavne presoje zakona o tujcih. Ustavne presoje novele zakona o tujcih, v katerem je vlada Janeza Janše ponovno uvedla možnost, da lahko Slovenija popolnoma zapre meje za prosilce za azil in ki je bila na ustavnem sodišču pred leti že razveljavljena, tako ne bo. Zahteval bi jo namreč lahko le varuh.

»Prej in sedaj veljavna zakonodaja sta si glede mejnega nadzora in hitre obravnave tujih oseb na meji v izjemnih razmerah precej podobni. Na to, da je zakonodajalec ponovno sprejel podobno rešitev, kakršno je pred tem nacionalno ustavno sodišče že razveljavilo, je lahko svojevrsten problem vladavine prava. V demokratičnih in na vladavini prava temelječih družbah si naj bi namreč izvršna oblast (vlada) kot pripravljavec oziroma predlagatelj zakonodajnih sprememb in zakonodajna oblast (parlament) kar najbolj prizadevali upoštevati presojo najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ustavnega sodišča). Glede na preteklo izkušnjo iz leta 2017 je zato vprašanje, kaj bi se v primeru ponovnega izpodbijanja novelirane ureditve in morebitnim vnovičnim uspehom pred ustavnim sodiščem, dejansko doseglo,« svojo odločitev, da se bo obrnil na Evropsko komisijo namesto na ustavno sodišče med drugim utemeljuje Svetina.

Gre za odločitev varuha, s katero se lahko pred javnostjo vedno brani, da ni bil neaktiven, hkrati pa gre za odločitev, ki gre (kot preveč podobnih) na roke trenutni oblasti. Presoja na ustavnem sodišču bi gotovo pomenila ponovno razveljavitev zakona, vsaj glede kršitev prepovedi mučenja, zelo verjetno pa bi padli tudi že v preteklosti razveljavljeni členi, ki omogočajo zaprtje meje. Kar pa se »seznanitve evropske komisije« tiče, pa so kakršne koli nadaljnje posledice v zraku in za vlado tudi v nobenem primeru ne bi bile zavezujoče.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.