20. 8. 2021 | Mladina 33 | Politika
Še ena grozna obravnava sirskega begunca
Slovenija začela prvi postopek deportacije begunca v Sirijo
Matevž Krivic, nekdanji ustavni sodnik, danes med drugim tudi specialist za azilno pravo
© Uroš Abram
Na kalvarijo sirskega begunca Ahmada Šamija, ki bi status begunca brez težav dobil v katerikoli evropski državi, v Sloveniji pa se je komaj izognil deportaciji, smo že pozabili. V Delovni skupini za azil pa zdaj opozarjajo, da je država dejansko začela postopek deportacije, in sicer za sirskega begunca Mohamada Alzubija, in to na zelo vprašljivi pravni podlagi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Politika
Matevž Krivic, nekdanji ustavni sodnik, danes med drugim tudi specialist za azilno pravo
© Uroš Abram
Na kalvarijo sirskega begunca Ahmada Šamija, ki bi status begunca brez težav dobil v katerikoli evropski državi, v Sloveniji pa se je komaj izognil deportaciji, smo že pozabili. V Delovni skupini za azil pa zdaj opozarjajo, da je država dejansko začela postopek deportacije, in sicer za sirskega begunca Mohamada Alzubija, in to na zelo vprašljivi pravni podlagi.
Alzubi v Sloveniji živi že sedem let, tri leta je imel priznano subsidiarno mednarodno zaščito, a se je država leta 2018 ni odločila podaljšati, ker naj bi bili obstajali izključitveni razlogi za priznanje pravice do azila. Na ministrstvu mu ne očitajo, da obstaja utemeljen sum, da bi storil »vojno hudodelstvo ali hudodelstvo proti človeštvu« ali pa »hudo kaznivo dejanje nepolitične narave zunaj Republike Slovenije«, pač pa (na podlagi tajnih dokumentov Sove) »dejanja, ki so nasprotna ciljem in načelom Združenih narodov«. Poleg tega Sova, notranje ministrstvo in sodišča vztrajno zavračajo možnost pojasnila, kaj Alzubiju sploh očitajo.
»Alzubi in njegov zastopnik, nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, dejansko ne vesta, proti čemu naj bi se begunec zagovarjal – nikoli namreč ni bil obtožen kakega kriminalnega dejanja, kaj šele kakršnekoli protidržavne aktivnosti. Nasprotno, svojih sedem let v Sloveniji je preživel zgledno, čeprav mu že od leta 2017 podaljšujejo bivanje zgolj po eno leto, kar mu je med drugim onemogočilo ureditev statusa za družino in novorojenega sina. Tako je v tem času izgubil vse: družino, delo, zdravje in dostojanstvo,« pišejo v Delovni skupini za azil in dodajajo, da je enak način za zavračanje prosilcev za azil v preteklih letih že uporabljala sosednja Hrvaška.
Zdaj je sicer na vrhovnem sodišču vložena prošnja za dovolitev revizije v Alzubijevem primeru, saj je upravno sodišče pred časom povozilo svojo prejšnjo odločitev in kot ustrezen potrdilo akt notranjega ministrstva, s katerim mu je bila zavrnjena prošnja za azil. Policija je zaradi tega začela postopek deportacije v Sirijo, ki seveda zaradi razmer v tej državi ni izvedljiv, zato mu je določila rok za prostovoljno zapustitev države. »Policija tako rekoč nagovarja osebo, naj sama ilegalno prestopi mejo kake sosednje države in se potuhne v neznano. Z varnostnega vidika znova ostaja nepojasnjeno, kako naj bi takšno pošiljanje ’potencialno nevarne osebe’ iz nadzorovanega okolja v popolnoma neznano pomagalo Sloveniji bolje spremljati njene aktivnosti,« so ob tem zapisali v Delovni skupini za azil.
Krivic se je v prvem komentarju tega zapisa, ki je po njegovem klic k razumu, omejil samo na to, da v tem izjemnem primeru ne gre za nevarnost »pushbacka« na Hrvaško, saj Alzubi v Slovenijo ni prišel od tam, in da tu, in večinoma tudi v drugih njemu znanih primerih, policija tudi nikakor ne nastopa kot slepi izvajalec kakšnih nezakonitih naročil od zgoraj.
»Alzubiju določeni 30-dnevni rok za prostovoljno zapustitev države se namreč lahko še večkrat podaljša, vse dokler ne bodo končani sodni postopki zoper škandalozno sodbo upravnega sodišča, da se po kar štiriletnem zavlačevanju Alzubiju subsidiarna zaščita ne podaljša. Najbolj škandalozen je pri tem razlog za tako odločitev, o čemer morata zdaj odločiti najprej vrhovno in nato, če bo treba, še ustavno sodišče,« še dodaja nekdanji ustavni sodnik.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.