Kdo bo ustavil mučenje migrantov na Balkanu?

Pred dnevi je varuh človekovih pravic Peter Svetina objavil poročilo o delovanju urada na področju človekovih pravic migrantov na mejah, ki ga je v sklopu mednarodnega projekta mreže varuhov pripravljal zadnji dve leti. V njem je razkril, da pred ustavnim sodiščem izpodbija ustavnost meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, v skladu s katerim slovenska policija po hitrem postopku na Hrvaško vrača neželene tujce, ki se znajdejo na meji.

Varuh v poročilu ugotavlja, »da je večina migrantov s strani slovenskih organov vrnjena na Hrvaško in v druge sosednje države, ne da bi jim bila izdana pisna odločba, zato nimajo dostopa do pravnega sredstva za izpodbijanje vrnitve ali predaje. Zakonitost vračanja tujcev brez odločbe o vrnitvi je trenutno izpodbijana pred ustavnim sodiščem z ustavno pritožbo, ki jo je vložil Varuh s soglasjem na tak način vrnjenega maroškega državljana.«

Svetina sicer ni vložil zahteve za ustavno presojo sporazuma, s katero bi ustavno sodišče prisilil v vsebinsko presojo tega, a v vloženi ustavni pritožbi odpira relevantna vprašanja ustavnosti tega sporazuma in ustavno sodišče se bo v bistvu težko izognilo tej presoji. Še posebej, ker gre za človekove pravice na deset tisoče ljudi. Smer presoje pa morda nakazuje tudi nedavna sodba vrhovnega sodišča; to sicer ni presojalo ustavnosti sporazuma, je pa na primeru kamerunskega državljana, ki ga je slovenska policija dvakrat vrnila na Hrvaško, odločilo, da je šlo za nezakonito vrnitev in da ima Kamerunec pravico v Sloveniji vložiti prošnjo za azil.

Ustavna pritožba je bila vložena že lani, a varuh ni zahteval absolutno prednostne obravnave, to pa je ustavnemu sodišču prišlo prav, saj je imelo oziroma še ima precej dela z vladnimi posegi v človekove pravice v času epidemije.

Konec lanskega leta je sicer izšla Črna knjiga nezakonitih vračanj (The Black Book of Pushbacks), v kateri je z nešteto pričevanji migrantov opisano sistematično nasilje nad njimi na tako imenovani balkanski poti. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da sta nasilje nad migranti in njihovo brezpravje na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini mogoča predvsem zato, ker Slovenija (v skladu s prej omenjenim sporazumom) te ljudi tja nekritično vrača. Gre za delo mreže nevladnih organizacij Border Violence Monitoring Network, v katero je vključena tudi slovenska civilna pobuda InfoKolpa, knjigo pa je izdala Združena evropska levica (GUE/NGL).

»Nihče poslej ne bo mogel več reči, da se to ne dogaja,« je ob predstavitvi knjige decembra lani dejala švedska evropska poslanka Malin Björk.

In ko je pred dnevi notranji minister Aleš Hojs moral stopiti pred evropske poslance, točneje pred pristojni odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, da bi predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju notranjih zadev, je bil deležen številnih vprašanj o odnosu države do migrantov in vlogi, ki jo Slovenija igra na balkanski poti.

Prav od poslanke Malin Björk je prejel tudi izvod knjige o nezakonitem vračanju, a jo je takoj zavrnil z besedami, da gre za same laži in da tega že ne bo bral …