Zakaj poslanec Simonovič ni podprl predloga ureditve preživnin

Zakaj se lahko poslanke in poslanci enostavno izognejo glasovanjem na sejah? Gre za vse bolj pogosto taktiko, s katero se predstavniki ljudstva domnevno operejo moralne odgovornosti, ko z odsotnostjo – in ne z glasom proti – poskrbijo, da neki potreben in smiseln zakon pade, v resnici pa ga ne smejo podpreti zaradi lastnih političnih interesov in kupčkanja.

Prejšnji teden je tako v državnem zboru dokončno padel sveženj sprememb treh zakonov, ki urejajo področje preživnin. Predloge je vložila stranka Levica, podprla jih je vrsta nevladnih organizacij, ki delujejo na področju socialne varnosti. Predlagane spremembe so se nanašale na zapleten postopek pridobitve nadomestila preživnine pri javnem preživninskem skladu. Postopek je namreč izredno dolgotrajen: zakoniti zastopnik otroka (po polnoletnosti pa otrok sam) lahko sproži izvršbo neplačanih preživnin takrat, ko zavezanec za plačilo trikrat zaporedoma ne plača preživnine. Šele ko je postopek izvršbe neuspešen ali ko traja več kot tri mesece, lahko upravičenec vloži zahtevek za izplačilo nadomestila na preživninski sklad, in ta jo izplača prvi dan naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. »V skupnem seštevku tako nanese sedem mesecev, da postane otrok upravičen do prvega nadomestila, kar je z vidika zagotavljanja socialne varnosti nedopustno,« opozarjajo predlagatelji. V parlamentu je bil predlagan nov postopek, po katerem bi zadoščala vloga, iz katere bi bilo razvidno, da preživnina ni bila plačana. Sprejem predloga bi skratka za tri mesece pohitril začetek izplačevanja nadomestila preživnin, hkrati pa bi na preživninski sklad prenesel breme sprožitve izvršbe. Preživninski sklad je pri izterjavah precej uspešen, ima znanje in kader. Lani je denimo skupno 3610 otrokom izplačal za 3,34 milijona evrov nadomestil preživnin, od dolžnikov, torej zavezancev za plačilo preživnin, pa je izterjal 2,21 milijona evrov. Povezano je Levica predlagala še spremembe zakona o socialnovarstvenih prejemkih in zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. S predlogi bi popravili veljavno ureditev, po kateri se že sama dogovorjena preživnina šteje kot dohodek in znižuje višino socialne podpore – tudi če zavezanec v praksi preživnine ne plačuje.

Čeprav bi predlagani popravki zakonov olajšali življenje otrok, zlasti tistih v finančno ranljivejših enostarševskih gospodinjstvih (81,25 odstotka teh predstavljajo matere z otroki), pa v državnem zboru predloga ni podprl noben poslanec vladnih strank – poslanec Branko Simonovič, ki je za zdaj formalno še član domnevno nevladnega Desusa, pa ni glasoval. S tem je omogočil padec paketa zakonov.

Na vprašanje, zakaj ni oddal glasu in ali se s čim vsebinsko v predlogih ne strinja, ni odgovoril. Menda prestopa v NSi.