Lara Paukovič

 |  Mladina 37  |  Družba

Ali kdo razmišlja o posledicah dolgotrajnega zaprtja šol?

Zaskrbljeni ravnatelji

Februarski protest zaradi zaprtja šol

Februarski protest zaradi zaprtja šol
© Borut Krajnc

Tudi v letošnje šolsko leto so številni učitelji in ravnatelji zaradi pomanjkanja pravočasnih informacij ministrstva vstopili z negotovostjo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Lara Paukovič

 |  Mladina 37  |  Družba

Februarski protest zaradi zaprtja šol

Februarski protest zaradi zaprtja šol
© Borut Krajnc

Tudi v letošnje šolsko leto so številni učitelji in ravnatelji zaradi pomanjkanja pravočasnih informacij ministrstva vstopili z negotovostjo.

Med njimi Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava in vodja aktiva ravnateljev Mestne občine Celje. Ministrstvu za izobraževanje je v imenu aktiva poslala dopis, v katerem opozarja, da sta za šolnike že dve šolski leti zahtevnejši kot običajno: soočiti so se morali s prehodom na izobraževanje na daljavo, z zagotavljanjem, da šolarji po vrnitvi v šolo ne bodo prišli v stik z virusom, s pomočjo otrokom iz neurejenih družinskih okolij, ki so med karanteno prišla še bolj do izraza ... Poleg tega se zdi, da se nihče noče zares pogovarjati o posledicah dolgotrajnega zaprtja šol. »Pogovarjati se moramo o otrocih in mladostnikih, ki so pridobili ’luknje’ v znanju, se znašli sami s čustvenimi stiskami in težavami. Šole smo se znašle pod hudimi pritiski, kako obvladati vsa odprta vprašanja, kdo nam bo v pomoč pri iskanju rešitev, saj se zavedamo, da sami z obstoječim kadrom ne bomo zmogli,« je odločna Marijana Kolenko.

V ospredju dopisa je neurejeno področje šolskega svetovalnega dela in svetovalnih centrov. »To področje je že dolga leta podhranjeno,« razloži ravnateljica. »Že nekaj let pred izbruhom koronavirusa smo se šole srečevale s povečanjem otrok s posebnimi potrebami, otrok z odločbami, otrok tujcev, takih, ki potrebujejo drugačne pristope dela, pa takih s čustveno psihičnimi težavami

... Zaradi tega nujno potrebujemo vsaj enega dodatnega svetovalnega delavca na šolo. Stanje je postalo alarmantno po letošnjem dolgem zaprtju, saj se je število otrok s težavami in stiskami povečalo.« Po njenem mnenju bi morali čim prej vzpostaviti svetovalne centre v večjih mestih po Sloveniji, kamor bi se lahko v posebej kritičnih primerih obrnili starši in pomoč dobili takoj, ne da bi jim bilo treba na obravnavo čakati več mesecev. To bi pomagalo staršem in otrokom, hkrati pa tudi pedagoškemu procesu, ki je lahko v primeru, ko se mora učitelj posvečati enemu od otrok s posebnimi potrebami ali stiskami, manj kakovosten za preostale. »Rešitev vidim v povezavi ministrstva za izobraževanje z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, saj se stiske otrok ne nazadnje dotikajo družin in življenja v družinah,« meni Marijana Kolenko.

Ministrstvo se je na dopis odzvalo – menda bodo imeli pobude »v mislih«. Marijana Kolenko pravi, da je sicer pozitivno, da je nekdo pobudo vsaj prebral, a to so točke, ki zahtevajo ukrepanje najkasneje v nekaj mesecih, ne nekaj letih. Vrh ministrstva za izobraževanje pa je med koronakrizo dokazal, da ne obvladuje situacije, obvlada le izmikanje odgovornosti – proti ministrici Simoni Kustec je bila vložena interpelacija. »Mislim, da interpelacija ne bo uspela, če že, pa zelo dvomim, da bo na to mesto prišel kdo, ki bi lahko zadeve saniral čez noč. Konec koncev vsakdo, tudi strokovnjak, ki pride na tako pomembno pozicijo, potrebuje nekaj časa, da njegovo delo postane utečeno. Tako da s samega vrha ministrstva v bližnji prihodnosti ne pričakujem nekih večjih sprememb.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.