Kultura / Ljudje brez vsega

Bogoljub Dobrnik je dober. Res zelo dober. O tem navsezadnje govori že njegovo ime: ljubi boga in je dober. Prikladno, mar ne? Dobrnik je pripadnik višjega sloja in prepričan je, da je tam zunaj vse v najlepšem redu, da je vse manj krivic, da razlike med razredi sploh ne obstajajo. Čeprav si lahko privošči kakšno malenkost več kot drugi, je v resnici »navaden človek«, prijazen do svojih delavcev in služkinje (ta po njegovih besedah v resnici ni služkinja, pač pa »družinska prijateljica, ki ji finančno pomaga«), in ne razume, zakaj bi kdorkoli kar tako, načeloma, želel nesrečo drugim. Kljub temu se taki ljudje najdejo: na primer požigalci, ki se pod pretvezo, da potrebujejo prenočišče, priplazijo na podstrešja dobrih ljudi in jim iz ljubega miru požgejo hišo. Dobrnik ravno zaradi tega ne bi v hišo nikoli spustil nobenega razcapanega neznanca.