Minister Vrtovec z mačo metodami ministra Vizjaka

»Zaradi kačjega pastirja in potočnega raka se bo zavlekla investicija gradnje ceste Hrastnik–Zidani Most, pa bi lahko že začeli graditi most. Sredstva so že na voljo. Birokracija je pač takšna, da lahko vsak, ki ima pet minut časa, izsiljuje.« Tako se je minister za infrastrukturo iz NSi Jernej Vrtovec pred dnevi obregnil ob postopke, po katerih se v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo presoja primernost posegov v prostor.

Na ministrstvu za infrastrukturo, pričakovano, niso znali pojasniti, zakaj minister Vrtovec govori o »izsiljevanju«. Torej zakaj uporablja iste izraze kot njegov ministrski kolega Andrej Vizjak (SDS), ki na položaju okoljskega ministra vidi okoljsko presojo projektov kot izključno birokratsko breme, v prizadevanjih za varstvo okolja in narave pa vidi izsiljevanje. Posebej zabavno se zdi ministrom sedanje vlade v javni komunikaciji omenjati imena zavarovanih vrst in sporočati, češ »ta bizarna bitja si upajo posegati v moj projekt«.

Za cesto Hrastnik–Zidani Most in spremljajočo deviacijo ceste Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče je bil državni prostorski načrt pripravljen že leta 2012. Čeprav naj bi bil projekt potreben za izboljšanje cestne varnosti, se je začel resneje premikati šele nedavno, ko je bila pod ministrom Vizjakom podpisana koncesijska pogodba za gradnjo treh hidroelektrarn na Savi, med njimi HE Suhadol. Cesta bo namreč sploh omogočila dostop do gradbišča HE Suhadol. Pri izvedbi parcelacij in pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so ugotovili, da je treba veljavni državni prostorski načrt za projekt posodobiti. Potrebna je bila tudi nova okoljska presoja sprejemljivosti posega, pri čemer se je presojal vpliv projekta na vse vrste na celotnem območju načrta.

V letih 2013 in 2016 je bilo namreč razširjeno zavarovano območje Natura 2000, leta 2013 pa je bila zaradi kačjega potočnika v območje Natura dodana še struga Save od Suhadola do Zidanega Mosta. Okoljsko poročilo in strokovne podlage za projekt je naročil in plačal investitor – tako pač predvidevajo predpisi v Sloveniji, vendar je zavod za varstvo narave podal negativno mnenje. Zavod je očitno ugotovil velike pomanjkljivosti okoljskega poročila oziroma nesprejemljivost rešitev, predvidenih v projektu, zato so zdaj nujne spremembe.

Minister Vrtovec bi moral na tem položaju spoštovati postopke in odločitve strokovnih institucij države, kot je zavod za varstvo narave, katerih zakonska dolžnost je skrb za ohranjanje narave – zlasti najranljivejših živalskih in rastlinskih vrst, kot sta koščak (Austropotamobius torrentium) in kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia).

Le redke institucije se namreč v zadnjih dveh letih postavljajo v bran okolju in naravi ter zagotavljajo spoštovanje habitatne direktive in drugih direktiv EU. Spomnimo se zgolj besed ministra za okolje Vizjaka, ki je v lanskem intervjuju za Dnevnik povedal: »Za dobrobit okolja skrbijo številni deležniki v proceduri realizacije slehernega razvojnega projekta, ki je praviloma povezan s posegom v prostor. Minister ali ministrstvo to ni.«