Javno pismo

Sodelavke in sodelavci Inštituta za kriminologijo pri PF v Ljubljani
MLADINA, št. 41, 15. 10. 2021

Pogrom nad preminulim zasl. prof. dr. Ljubom Bavconom Zaposleni na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti z ogorčenjem obsojamo pogrom nad našim dolgoletnim sodelavcem, pravkar preminulim zaslužnim profesorjem dr. Ljubom Bavconom, ki ga na družbenih in drugih medijih izvajajo nekateri nosilci oblasti in njihovi podporniki. Lažnive obtožbe, ki jih zoper umrlega usmerjajo, je profesor sam večkrat dokumentirano ovrgel. Zaničevanje njegove osebe in dela ter pomanjkanje vsakršne pietete pa odražata vso arogantnost oblasti, proti kateri se je boril vse življenje. Profesor Bavcon je bil od svoje rane mladosti zavezan boju proti fašizmu, zaradi česar ga je italijanski fašističen režim zaprl, nemški okupator pa poslal v koncentracijsko taborišče. V času svojega raziskovalnega in profesorskega dela se je zavzemal za kritično preizpraševanje kazenskega prava in za uveljavljanje človekovih pravic. Bil je tudi eden prvih zagovornikov ukinitve smrtne kazni v SFRJ in nasprotnik verbalnega delikta. Od leta 1988 je bil predsednik Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bil predhodnik današnje inštitucije Varuha človekovih pravic.

Profesorju Bavconu ni mogoče očitati več kot to, da je po spremembi režima ostal zvest svojim prizadevanjem po humanizaciji kazenskega prava in kriminalitetne politike ter neomajen v zavezah k antifašizmu in spoštovanju človekovih pravic. Zgolj s tem je postal priročno projekcijsko platno sodobnega brezobzirnega političnega boja za oblast ter avtoritarnih (in nedemokratičnih) sil v naši sodobni družbi 21. stoletja. Prof. dr. Ljubo Bavcon zadnjih 30 let ni opravljal nobene politične ali druge oblastne funkcije, se je pa s svojimi svarili pred zlorabami oblasti oglašal v javnosti, s tem pa postal tarča besa dela politike, ki se je v zrcalu prepoznal. Upoštevati povsem neizpodbitne profesorjeve dosežke na področju oblikovanja sodobnega kazenskopravnega sistema in boja za človekove pravice v času osamosvajanja nove države bi bilo najbrž preveč protislovno, zato ta del njegovi obrekovalci zamolčijo. Nedavno smo v slovenski javnosti veliko slišali o tem, kako v gorah obstajajo posebna pravila obnašanja, ko naj bi bili ljudje vljudni in tovariški drug do drugega. Upamo, da tako v gorah kot v dolinah še vedno veljajo vsaj minimalna pravila pietete do umrlih. Profesor Bavcon žal ne more več odgovarjati na napade, njegovi sodelavci pa se odločno upiramo blatenju in omalovaževanju njegovega dela in imena. 

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kolumna

Janko Lorenci: Veliki so redki

Taki in drugačni voditelji

Intervju

»Janša je stavil na napačnega konja«

Achiya Schatz, nekdanji izraelski specialec, strokovnjak za dezinformacije