Intervju: Igor Feketija

V 41. številki letošnje Mladine je kolega Igor Feketija (intervju na straneh 35 do 40) omenil izgubo delovnih mest v primeru prenehanja delovanja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Nanjo je vezano tudi pridobivanje lignita v Premogovniku Velenje (PV) in obe podjetji skupaj sta konec leta 2019 zaposlovali 1512 delavcev (Letni poročili TEŠ in PV za 2019). V kolikor upoštevamo vpliv prenehanja delovanja TEŠ in PV na njune dobavitelje repromateriala oziroma ustreznih storitev in nato na dobavitelje teh dobaviteljev ter tako naprej (ocenjeno z input-output analizo), se ta učinek poveča na skupno izgubo 2700 delovnih mest (Križanič F., Mencinger J., Oplotnik Ž.: How Distortion on the Electric Power Market Can Lead to Stagflation, International Journal of Energy Economics and Policy, 2019). Če upoštevamo, da bo električna energija, ki jo proizvaja TEŠ, nadomeščena z električno energijo, proizvedeno v plinsko parnih elektrarnah, se bo ta dobrina v Sloveniji, že ob normalnih cenah zemeljskega plina, podražila za okoli 5% pri gospodinjskem odjemu ter za 10% pri odjemu gospodarstva. Podražitev bo delovala kot »ponudbeni šok« z izgubo 26 tisoč delovnih mest.

V teh razmerah bosta zlasti proizvodnja kovin ter industrija papirja prisiljeni zapustiti Slovenijo, kar bo tudi na dolgi rok pomenilo izgubo 15 tisoč delovnih mest (Križanič F., Košnjek Z., Vojinović B., Kolšek V., Jere Ž.: Scenariji pridobivanja premoga in proces zapiranja PV ter vpliv na TEŠ z vidika delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema in povečanja energetske revščine v Sloveniji, 2020 – študija izvedena po naročilu SDE, Sindikat delavcev dejavnosti energetike ter SPESS, Sindikat Premogovnika Velenje).

Sicer je treba dodati, da Slovenija z modernizacijo proizvodnje in povečanjem energetske učinkovitosti ter večjo porabo obnovljivih virov energije (zlasti biomase) emisije CO2 zmanjšuje, medtem ko v svetu te emisije naraščajo. Slovenske emisije CO2 so se od 2008 do 2019 (obe leti smo imeli konjunkturo, naš bruto domači produkt pa je bil 2019 realno za 9% večji kot 2008) v gospodarskih dejavnostih znižale za 18%, pri oskrbi z električno energijo, plinom in paro celo za 29%, pri gospodinjstvih pa za dobrih 10% (Statistični urad Republike Slovenije: Podatkovna baza SiStat). V enakem obdobju so se te emisije na svetovni ravni povečale za 13% (BP Statistical Review of World Energy 2019 in 2021). V letu 2019 so bile slovenske emisije CO2 tudi za 16% nižje kot 1986 (Statistični urad Republike Slovenije: Kazalniki trajnostnega razvoja, Slovenija, 2021, 17. december 2020; Računi emisij v zrak, Slovenija 2019, 14. september 2021).